ECB povečuje nakupe obveznic

Evropska centralna banka (ECB) je julija povečala nakupe obveznic, s katerimi se zadolžujejo države. Od 9. marca, ko je začela izvajati program kvantitativnega sproščanja, so ECB in nacionalne centralne banke držav z evrom kupile za 284,9 milijard evrov obveznic. V zadnjem tednu julija so od tega kupile za 11 milijard evrov obveznic, predzadnji julijski teden za 10,3 milijarde evrov. Ob začetku izvajanja programa je ECB napovedala, da bo na mesec kupila za 60 milijard evrov. Toda Handelsblatt opozarja, da bi v času počitnic tovrstne nakupe morala zmanjševati.

Po poročanju Bloomberga je ECB v celotnem mesecu juliju kupila za 61,3 milijarde evrov obveznic. Benoit Coeure, član izvršilnega odbora ECB, pojasnjuje, da so nakupe julija povečali zato, da bi preprečili zmanjšanje likvidnosti v času poletja. Poleg tega so se za povečanje odločili tudi zato, da bi umirili nihanja na trgih, ki so se pojavila zaradi grške krize.

Do septembra 2016 ali dokler se stopnja inflacije ne bo približala ciljni vrednosti malo pod dvema odstotkoma, namerava ECB sicer kupiti za 1140 milijard evrov vrednostnih papirjev. Poleg obveznic, s katerimi se zadolžujejo države na podlagi programa kvantitatzivnega sproščanja, kupuje tudi krite obveznice (Covered Bonds) in kolateralizirane vrednostne papirje (ABS). Julija je kupila za 51,4 milijarde evrov državnih obveznic, za devet milijard evrov kritih obveznic in za 944 milijonov evrov kolateraliziranih vrednostnih papirjev ABS.

S temi nakupi, prek katerih tiska nove bankovce iz zraka, hoče ECB pod vodstvom Maria Draghija spodbuditi banke, da bi povečale kreditiranje podjetij. Draghijeva teorija je, da več kot bodo ECB in nacionalne centralne banke kupile obveznic, manjše bodo zanje obresti. To bo ob nakupu teh obveznic pomenilo manj zaslužka za  komercialne banke, ki se bodo zato raje odločile za povečanje kreditiranja podjetij, ker bo to zanje postalo bolj dobičkonosno.

Več kreditov za podjetja bo po načrtu ECB pospešilo gospodarsko rast in rast inflacije do želene stopnje, ki je malo pod dva odstotka. Julijski dvig cen na drobno je v območju evra ostal stabilen pri 0,2 odstotka na letni ravni, osnovna inflacija pa je dosegla en odstotek, kar je največja rast v zadnjih 15 mesecih.

Reuters navaja, da je štiri mesece po začetku izvajanja programa kupovanja obveznic oziroma kvantitativnega sproščanja še premalo, da bi lahko ocenili, ali res pomaga pri izhodu evroobmočja iz deflacije in pospešuje gospodarsko rast. Kreditiranje podjetij, ki niso iz finančnega sektorja, je bilo maja prvič po treh letih pozitivno, novi krediti podjetjem v višini manj kot en milijon evrov pa so začeli rasti iz zelo nizkih stopenj. Ti krediti veljajo za dober kazalnik za kreditiranje majhnih in srednjih podjetij, ki so hrbtenica gospodarstev držav v območju evra.

Dejstvo, da pri kreditiranju še ni preobrata, samo po sebi ni alarmantno, toda če konec leta ne bo pravega povečanja kreditiranja ali krčenja bančnih bilanc, bodo zadeve postale bolj zaskrbljujoče, opozarja Dirk Schumacher, ekonomist ameriške velebanke Goldman Sachs.