Še leto do odprtja olimpijskih iger v Riu de Janeiru

Petega avgusta 2016 bo v Riu de Janeiru potekala otvoritev poletnih olimpijskih iger (OI). Medtem ko bo svet navdušeno spremljal otvoritev, domišljene koreografije, sambo, veselje in smeh, pa nekateri prebivalci brazilskega velemesta ne bodo tako navdušeni nad dogajanjem v njihovem mestu. Mnogi prebivalci favel so prepričani, da jim olimpijske igre ne prinašajo blagostanja. Kvaliteta njihovih življenj bo ostala na isti ravni. Večina velikih infrastrukturnih projektov jih bo zaobšla, ureditve električne napeljave in vodovoda bodo deležni drugi deli mesta. Opozarjajo, da se z zasedbo favel, ki jo je izvedla policija v okviru ponovnega prevzemanja nadzora, stanje ni izboljšalo, kvečjemu poslabšalo. Narašča število nasilja in kriminala, še dodatno se je okrepilo policijsko nasilje. Amnesty International opozarja, da je policija v zadnjih petih letih ubila 1500 ljudi. Večinoma gre za revne, mlade in temnopolte moške.

Zaradi tega si ne želijo turistov, ki njihove domove obiščejo na foto safariju revščine in bede. Želijo ohraniti svoje dostojanstvo. Oblasti in organizatorji so nekatere prebivalce mesta izselili zaradi postavitve objektov, spet druge so še bolj zaprli v favele. Civilnodružbena gibanja opozarjajo, da so do sedaj preselili že vsaj 170 tisoč ljudi. Podobnih metod so se posluževali organizatorji tudi pri preteklih velikih športnih dogodkih. Najprej so porušili revne soseske – v Južni Afriki leta 2010 celo šole –, ljudi pa izselili, da bi pripravili teren za gradnjo nogometne in ostale infrastrukture. Ekološki aktivisti v Riu opozarjajo na degradacijo okolja, še posebej izpostavljajo gradnjo igrišča za golf. Nahajalo naj bi se namreč na obrobju krajinskega parka.

Trenutno je Rio ogromno gradbišče. Rio resda velja za mesto zabave, toda po prihodu 15 tisoč športnikov, 45 tisoč prostovoljcev in 380 tisoč obiskovalcev se bo že tako natrpano mesto znašlo v še večjih logističnih težavah. Pred Riom je tudi naloga, da primerno uredi infrastrukturo, izboljša javni promet in poveča število prog podzemne železnice. Večino objektov so sicer že zgradili ali pa so v gradnji. Osrednji stadion Maracana je bil pripravljen že za svetovno prvenstvo v nogometu. Še največ težav imajo organizatorji z izgradnjo igrišč za tenis. Najverjetneje bodo dela potekala do samega začetka iger.

Večina je mnenja, da bo organizacija OI še zahtevnejša od nogometnega prvenstva, saj bodo vsi obiskovalci skoncentrirani na majhnem prostoru, ki je prenaseljen. Večino obiskovalcev je strah nasilja in pouličnega kriminala, a organizatorji mirijo, da bo za varnost poskrbljeno z vpoklicem ogromnega števila policistov in vojske. Veliko težav povzroča tudi slabo urejena kanalizacija in oskrba s pitno vodo, ki pesti Rio. Onesnažena voda v akvatoriju okoli Ria povzroča težave jadralcem, in še posebej triatloncem. Tekmovalci opozarjajo, da v vodi plava ogromno poginulih živali, fekalij in smeti, ki resno ogrožajo zdravje tekmovalcev. Ekologi ocenjujejo, da v zalivu Guanabara plava okoli 400 ton smeti. S podobnimi težavami se ukvarjajo tudi veslači, saj je voda v jezeru, kjer potekajo tekmovanja, še bolj onesnažena. Tako mesto kot tudi država sta v čiščenje vložila že veliko sredstev, a se situacija ni pretirano izboljšala.

Vprašanje je tudi kakšna bo zgodba objektov po koncu iger. Marsikateri objekt je po različnih igrah in prvenstvih začel samevati. Veliko stadionov, ki so gostili svetovno prvenstvo v nogometu, je prevelikih za potrebe obiska, nekateri pa že propadajo. Uradniki sicer zagotavljajo, da Rio s tem ne bo imel težav. Rokometno areno bodo recimo razstavili in premestili, namesto nje pa bo tam stala šola. Brazilske oblasti ocenjujejo, da bo skupna cena iger okoli 14 milijard dolarjev. Več kot polovica sredstev za gradnjo objektov prihaja iz zasebnih rok, spodbuja se tudi partnerstva med javnimi in zasebnimi podjetji.

Kritiki obtožujejo župana Eduarda Paesa, da daje prednost določenim podjetjem, ki financirajo njegovo volilno kampanjo. Paes se sicer spogleduje z mestom predsednika Brazilije na volitvah leta 2018, ko sedanja predsednica Dilma Rousseff ne bo več imela pravice kandidature. Kandidaturo napoveduje nekdanji predsednik Luis Lula da Silva. Brazilijo v zadnjem času pretresa korupcijska afera poimenovana Hitro pranje, v katero je vpleten Petrobras, državno naftno podjetje, in tudi nekateri funkcionarji vladajoče Delavske stranke. Odkrite so bile malverzacije glede zemljišč in prilagajanje razpisov v korist Petrobrasa. Večina je mnenja, da sta o vsem odločala sedanja predsednica in njen predhodnik. Brazilija upa, da si bo z uspešno organizacijo iger tlakovala pot med največja svetovna gospodarstva in jim postala enakovredna. V zadnjem času jo namreč pretresa rast inflacije, padec BDP-ja in devalvacija domače valute.

Večina prebivalcev podpira organizacijo iger, čeprav večjega navala na vstopnice ni zaznati, verjetno tudi zaradi cen. Najcenejše vstopnice za Brazilce stanejo 3–7 evrov (odvisno od tekmovanja in discipline), a že to je (pre)velik strošek za večino. Uradni začetek odštevanja, ki se je začelo 5. avgusta letos, so spremljale demonstracije. Moto demonstrantov je vprašanje, komu so OI sploh namenjene. Očitno je, da prebivalci favel ne bodo imeli priložnosti videti Usaina Bolta ali Michaela Phelpsa.