Nemški odgovor na naval prosilcev za azil z Balkana

Nemčija se sooča s povečanim številom prošenj za azil s strani prebivalcev držav zahodnega Balkana. Letos je za azil zaprosilo že 97 tisoč ljudi, a le redki med njimi lahko računajo na ugodno razrešitev prošnje. Berlin jih je le med 0,2 in 0,3 odstotka prepoznal kot begunce in jim omogočil nastanitev. Za primerjavo, prosilci za azil iz Sirije so v enakem obdobju vložili kar dvakrat manj prošenj. Nemčija je za zajezitev dotoka ljudi z Balkana že lani označila Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Makedonijo kot varne države. Zato v vladajoči koaliciji CDU/SPD pozivajo naj enako oznako dobijo tudi Kosovo, Albanija in Črna gora.

V pripravi je tudi poseben zakon, s katerim bi poskrbeli, da bi pri očitno neutemeljenih prošnjah za azil, pri čemer gre po mnenju nemških oblasti predvsem za prošnje migrantov z Balkana, izrekli prepoved ponovnega prihoda in prebivanja za schengensko območje. Nemški uradniki opozarjajo, da nekateri podajo novo prošnjo kmalu zatem, ko jim staro zavrnejo. »Nov zakon bi take malverzacije uspešno omejil«, je prepričan vodja nemškega urada za migracije in begunce Manfred Schmidt. Zavzemajo se tudi za zmanjšanje podpore, ki jo prosilci dobivajo. Pojavljajo se tudi ideje, da bi denar nadomestili s podporo v dobrinah. Gospodarski minister Sigmar Gabriel iz vrst SPD se zavzema, da bi prebivalcem zahodnega Balkana ponudili več delovnih dovoljenj. Tako bi jih lahko legalno naselili in zaposlili.

Predlog vladajoče koalicije nima enotne podpore v Bundestagu. Poslanski skupina Zelenih je mnenja, da so kosovski Romi ogroženi v svoji domovini. Ravno s Kosova se je izjemno povečalo število prosilcev. Že v prvem polletju letos so prejeli 29 tisoč prošenj za azil. V enakem obdobju lani je bilo tovrstnih kosovskih prošenj le 2000.