Filip Draženović

, 07:15  |  Svet

V ZDA po cestah vozi prvi samovozeči tovornjak

Avtomobilski gigant Daimler je v ZDA predstavil samovozeči tovornjak, prvo tako vozilo, ki bo peljalo po ameriških javnih cestah. Model Freightliner Inspiration so predstavili na Hooverjevem jezu, večino voženj naj bi opravil na cestah Nevade, kjer bo podjetje zbiralo podatke in odzive kako rentabilna in učinkovita so taka vozila. Do sedaj so večino samovozečih tovornjakov uporabljali v industriji in vojski, izven javnih cest. Rudarsko podjetje Rio Tinto ima v lasti okoli 50 takih tovornjakov, ki vozijo v večini njihovih rudnikov. Podjetje zatrjuje, da so taka vozila rešila težavo delovne sile, ki je na oddaljenih rudnikih zahodne Avstralije primanjkuje.

Programerji so mnenja, da bo tako vozilo porabilo manj goriva. Hkrati lahko oblikujejo konvoj takih vozil, ki bodo lahko medsebojno komunicirala. Opozarjajo, da se vozilo ne more utruditi, torej bi lahko hipotetično opravil izjemno dolge vožnje. Strokovnjak z berlinske Freie Universität Patrick Vogel je prepričan, da bo nov sistem prispeval k manj nesrečam, saj naj bi kar 90 odstotkov nesreč zakrivil človeški faktor. Kljub vsemu taka vozila niso popolnoma brez človeškega nadzora. Voznik je še vedno prisoten in sedi za volanom ter nadzoruje vožnjo. Vendar pametni tovornjak zna ostati na svojem voznem pasu, spreminjati hitrost, se izogniti nesrečam, prepozna hitrostne omejitve. Podobna vozila želijo uvesti tudi nekatere države Evropske unije, Nizozemska samovozeče tovornjake že uporablja v rotterdamskem pristanišču, Volvo pospešeno razvija tako vrsto vozila. V podjetju Daimler načrtujejo, da bi lahko kmalu uvedli tudi podobne samovozeče avtobuse.

Taka vrsta vozil sedaj še ni komercialno rentabilna, potrebno je še izjemno veliko inovacij. Seveda je odprtih še izjemno veliko vprašanj in pomislekov kako se bodo taka vozila vključila v promet. Novinarji New Scientista navajajo štiri težave, ki se jim zdijo najbolj pereče. Sodelovanje z ljudmi: roboti se bodo morali odzvati na različne situacije, kdaj se vključiti v pomet, kdaj in kako spustiti ostala vozila, spremljati različne cestno-prometne znake (dela na cesti, zožitve …) … Hkrati pa bodo morali roboti sodelovati z ostalimi vozili, ki jih bodo upravljali ljudje. Trenutno je še vedno težaven prenos funkcij z robota na voznika, ko naj bi slednji prevzel nadzor nad položajem. 2. Vreme: še vedno ne vemo, kako bi se samovozeče vozilo odzvalo na snežni metež, naliv, meglo. Na lanskih testih, ki jih je v Južni Koreji izvedel Hyundai se je to potrdilo. Prvi dan je vozilo v sončnem vremenu doseglo izjemno dobre rezultate, drugi dan je v deževnem vremenu večkrat sekalo ovinek, prešlo na nasprotni vozni pas. 3. Programska varnost: virus lahko brez težav sesuje računalniške programe. Virus in hekerji tako brez težav lahko omrtvijo vozilo in povzročijo totalno zmedo, ki bi pripeljala do nesreč s smrtnim izidom. 4. Zakonske težave: kako opredeliti robotovo krivdo?, kako primerno zavarovati vozilo, ki ga vozi robot? … Zakon takih vozil ne zaznava in jih tudi ne obravnava.

Droni, mali brezpilotni, daljinsko vodeni letalniki, so letalski pandan velikih pametnih tovornjakov, ki so postali uporabni za prav vse. Primerni so za različne provokacije, informacijski pooblaščenec opozarja, da predstavljajo veliko tveganje tudi za zaščito človekovih pravic, varovanjem informacijske zasebnosti, fotografom omogočajo slikanje iz zraka …  Seveda se morajo na vse skupaj odzvati tudi države z ureditvijo zakonodaje. Ta pri dronih še ni urejena, zanimiv je japonski primer, ko je na strehi poslopja japonske vlade pristal dron s sporočilom, da je čas za zakonsko ureditev. Na njem je bila oznaka radioaktivno (dejansko je bil malenkost radioaktiven), nosil pa je tudi plastenko vode, v dokaz, da lahko takšen letalnik prenese manjšo količino nevarne snovi. Povečan razvoj na tem področju je pripeljal do tega, da si dron lahko privošči vsakdo, dostopni so že za okoli 200 evrov. Kaj kmalu se nam podoben napredek obeta tudi na področju avtomobilske industrije.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.