Anže Lebinger

, 07:05  |  Svet

Na Finskem ste lahko zaradi prehitre vožnje ob 100 tisoč evrov

© Borut Krajnc

Finski poslovnež Reima Kuisla je moral zaradi prehitre vožnje odšteti 54 tisoč evrov. Vozil je s hitrostjo 103 kilometrov na uro, omejitev je bila 80 km/h. Pri nas bi moral za takšen prekršek odšteti okoli 200 evrov. Globe policisti na Finskem določijo na podlagi podatkov iz zvezne baze davkoplačevalcev. Pravično ali ne?

Policisti so upoštevali dohodek Kuisle iz leta 2013, ki je znašal 6,5 milijona evrov. Še bolj je po žepu hitra vožnja leta 2002 udarila direktorja Nokie Anssija Vanjokija, ki se je v coni 50 km/h s svojim harleyjem davidsonom vozil 75 kilometrov na uro. Plačati je moral kar 116 tisoč evrov.

Finski sistem za izračun kazni je razmeroma enostaven. Najprej se poda oceno o tem, koliko ima posameznik denarja, ki ga lahko porabi v enem dnevu. Zatem se ta številka deli z dve, nato pa se glede na resnost dejanja določi, koliko dni naj se prekrškarju razpolavlja razpoložljivi denar.

Pričakovano takšni ureditvi niso naklonjeni nekateri bogatejši Finci. Večinoma tisti, ki jih ujamejo in oglobijo. »To ni z ustavo urejena država, to je dežela nosorogov,« se je leta 2001 v prispevku za The Wall Street Journal pritoževal 27-letni finski podjetnik in kolumnist Jaako Rytsola, ki si je nekega večera dal duška s svojim BMW-jem. Počutil se je dobro, cesta je bila široka, kazen pa nato (pre)visoka.

Švedska, Danska, Nemčija, Avstrija, Francija in Švica poznajo različne oblike glob, ki temeljijo na dnevnem zaslužku ali drsni lestvici. Te prinašajo nekaj več pravičnosti v sistem denarnih kazni za prekrške, ki je sicer bolj strog do revnih. Raziskava Državne akademije znanosti ZDA je med drugim pokazala, da je pri bolj premožnih posameznikih večja verjetnost za kršitev zakonov in cestnoprometnih predpisov. Usklajene sorazmerne kazni bi tako lahko dodatno znižale število kršitev premožnejših. Obstajajo pa tudi proti argumenti. Glavni je ta, da skrajno visoke kazni niso primerne za vzpostavljanje kulture vožnje. Enake kazni ne glede na dohodek danes še vedno prevladujejo v večini držav.

Pa so kazni usklajene s prihodki res nekaj novega? Niti ne. Finska je sicer res prva, ki je uvedla tovrsten sistem. Ureditev v gozdnati obmorski državi sega v daljno leto 1921, ideja pa še precej dlje v preteklost, menda celo v 12. stoletje. Morebitno učinkovitost kazni, ki temeljijo na drsni lestvici, pa je med prvimi prepoznal francoski filozof Montesquieu. Z razsvetljenim baronom se strinja tudi večina Fincev.

Kaj pa Slovenci? Bi lahko takšen sistem deloval pri nas? O tem se je pred leti že govorilo, za Mladino pa je o tem pisala Tjaša Zajc. »Pri nas je težava v tem, da naj bi z različnimi kaznimi glede na premoženje kršili načelo enakosti vseh državljanov.« Se pravi ravno obratno, kot to dojemajo na Finskem. Po njihovem ravno sankcija, ki upošteva finančni položaj posameznika, prispeva k temu, da je breme enako za revne in bogate.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.