Amazon – najprej delo, šele nato življenje

New York Times je pred dnevi razkril sistem popolne kontrole in nadzora v družbi Amazon s sedežem v Seattlu, ki po poročanju časnika poteka tudi s pomočjo ovaduhov znotraj podjetja. Na objavljen članek se je ostro odzval glavni izvršni direktor Amazona Jeff Bezos in zatrdil, da navedbe o nadzoru ne držijo. New York Times je članek spisal na podlagi pogovorov s 100 sedanjimi in nekdanjimi zaposlenimi. Vodilni v družbi naj bi nenehno prežali na popolno delavnost in učinkovitost, pri čemer ni prostora niti za dopust ali sočutje.

Ženska, ki je spontano splavila, je po navedbah članka morala takoj drugi dan na poslovno pot. To ni osamljen primer. Molly Jay je bila del prvotne ekipe, ki je bila zadolžena za bralnik Kindle. Ko je njen oče zbolel za rakom, je v očeh podjetja postala problem. »Ko ne moreš dati absolutno vsega, 80 ur na teden, to vidijo kot šibkost.« Zaradi tega je zapustila Amazon. Nekdanja vodja kadrovskega oddelka je zaradi primerov, ko je morala vršiti pritisk nad delavci, ki so bodisi zboleli bodisi prestali hudo bolezen, vodilne vprašala: »Kakšno podjetje želimo biti?«  

Zaposlene poleg tega šikanirajo, če na dopustu niso nenehno na voljo za komunikacijo po internetu ali telefonu. Šefi pričakujejo, da zaposleni dvignejo telefon tudi po polnoči. Če ob takšnih urah ne odgovorijo na elektronsko pošto, sledijo sporočila, zakaj tega niso naredili.

Bo Olson, ki je dve leti delal na oddelku za trženje knjig, pravi, da praktično ni sodelavca, ki ga ne bi videl jokati. Po drugi strani pa nekateri zaposleni branijo prav takšen način dela. Delodajalca opravičujejo z njegovimi visokimi cilji. Spodkopavanje kolegov ni sporno, temveč zgolj povečevanje učinkovitosti. Odkrita kritika in komolčenje sta zaželjeni lastnosti. Delavci naj bi se celo šalili, da je delo na prvem mestu, šele nato življenje, kar pravzaprav res ni daleč od resnice.

New York Times je navedel, da so delovne razmere v podjetju nečloveške in podobne darvinizmu. Pri Amazonu ni prostora za dogovor, smeh ali čustva, ampak samo za neusmiljeno robotsko učinkovitost. Vodstvo podjetja na čelu z Bezosom je že izrazilo presenečenje nad člankom, saj naj ne bi bilo nič od napisanega res. Očitno vodilnemu kadru od napornega urnika slabi spomin.

Spomnimo se le Amazonovega peklenskega skladišča, v katerem ni bilo klimatskih naprav. Namesto teh je pred vrati na omedlele čakalo reševalno vozilo. Zakaj? Odgovor je samoumeven: reševalno vozilo v pripravljenosti je bilo cenejše kot nakup klimatskih naprav. O takšnih in podobnih zgodbah se zaradi strogih pogodb o nerazkrivanju informacij govori premalo.

Jeff Bezos je po drugi strani seveda ponosen na svojo sposobnost, da lahko iz zaposlenih iztisne karseda veliko znoja in energije. Zaradi tega je Amazon danes velik kot še nikoli. Prehitel je celo ameriško trgovsko verigo Wallmart. Medtem se že gradijo prostori za novih 50 tisoč delavcev oziroma sužnjev oziroma »Amabotov«, kot so ljubkovalno poimenovani v podjetju, ki nastopa na tržišču vrednem okoli 226 milijard evrov. Gospod Bezos je po Forbesu peti najbolj premožni Zemljan, zaradi česar je za mnoge zgodba o uspehu. Bi bilo potrebno to zgodbo ustaviti?

O tem se je v Mladini že spraševal Marcel Štefančič, jr: »Amazon je popolna metafora nove ekonomije, katere poslovni model temelji na izkoriščanju cenenosti, brezpravnosti in nesindikaliziranosti delovne sile, ki sistematično ustvarja le slaba, nekakovostna, duhamorna, mučna, mučilniška delovna mesta in ki daje pri zaposlovanju vedno prednost tistim, ki so pripravljeni delati napol volontersko, magari brezplačno. Bi bilo treba to ekonomijo ustaviti? Je to sploh ekonomija?«