Doris Lessing 20 let pod nadzorom britanskih obveščevalnih služb

Dokumenti, ki jih je 21. avgusta objavil britanski Nacionalni arhiv, dokazujejo, da so britanske obveščevalne službe in Scotland Yard več kot 20 let budno spremljale življenje pisateljice in Nobelove nagrajenke Doris Lessing. Iz dokumentov je razvidno, da so jim bili najbolj sumljivi »pogosti obiski tujcev različnih narodnosti«, ki so zahajali v hišo »osebe, ki se javno izraža za komunistko«, ter njeno nasprotovanje britanski kolonialni politiki in rasizmu. Sumljiva je bila predvsem zato, ker je bila članica Komunistične partije Velike Britanije, v kateri je ostala do leta 1956, ko je v znak nasprotovanja sovjetski agresiji nad Madžarsko, izstopila. Kljub vsemu to MI5 ni prepričalo, saj so verjeli, da je še vedno »fanatična komunistka«. Po sedaj dostopnih podatkih je bila pod nadzorom do leta 1964, a je potrebno dodati, da je dostop do nekaterih dokumentov še vedno onemogočen.

Lessing se je leta 1919 kot Doris May Taylor rodila v Iranu. Njen oče je bil britanski častnik, ki se je kasneje z družino preselil v Južno Rodezijo (današnji Zimbabve). Obveščevalne službe so jo začele opazovati leta 1943, ko je še živela v Afriki, kjer je bila članica organizacije Rhodesian Friends of the Soviet Union. Tajne službe so jih obtoževale, da so proti VB, ter da poizkušajo izvesti socialistično revolucijo. Na Doris Lessing so postali pozorni še posebej po letu 1945, ko se je poročila z nemškim komunistom Gottfriedom Lessingom. Iz dokumentov je razvidno, da so nadzirali njene telefonske pogovore, brali pošto in nenehno nadzorovali njeno stanovanje. 

Leta 1949 se je preselila v London, naslednje leto pa je izdala delo z naslovom Trava poje, ki je močno zmotilo obveščevalne službe. Delo obravnava temo rasnih razmer v Afriki. Največ pozornosti je pritegnila leta 1962, ko je izšlo njeno delo Zlata beležnica. Leta 2007 je prejela Nobelovo nagrado za literaturo. Umrla je leta 2013 stara 94 let.

Nekatere obtožbe, katerih tarča je bila Doris Lessing, so bile naravnost smešne. Scotland Yard jo je v petdesetih letih prejšnjega stoletja sumil, da vodi bordel.

Motilo jih je njeno nasprotovanje kolonializmu in rasni segregaciji. Iz poročil je moč razbrati, da se je zavedala nenehnega nadzorovanja. Jasno je tudi razvidno, da Lessing ni predstavljala politične ali varnostne grožnje Veliki Britaniji.

Arhivski dokumenti kažejo, da poostrenega nadzora niso bili deležni le britanski komunisti. Obveščevalnim službam so bili sumljivi tudi nekateri laburisti, ki se nikoli niso izrekali za komuniste. Tako so vohunili tudi za Martinom Ennalsom, članom laburistov in borcem proti apartheidu, ki je deloval tudi kot generalni sekretar Amnesty Internationala.