Pahor o begunski krizi in odnosih s Hrvaško

Predsednik republike Borut Pahor se je udeležil Evropskega foruma Alpbach, kjer je izpostavil pomen solidarnosti med članicami Evropske unije pri reševanju aktualne begunske krize. Srečal se je tudi s hrvaško kolegico Kolindo Grabar-Kitarović, s katero sta se zavzela za nadaljevanje prijateljskih odnosov med državama kljub sporom glede arbitraže. Pahor je na političnem simpoziju dejal, da trajno rešitev begunske krize vidi v rešitvi konfliktov v državah, od koder begunci prihajajo. Kriza je po njegovem pomemben moralni in politični preizkus identitete EU.

Z njim se je strinjala Grabar-Kitarovićeva, v katere državi je v 90. letih prejšnjega stoletja divjala vojna. »Kaj smo se naučili pred 25 leti? Da je najpomembneje odstraniti razloge, zaradi katerih nastajajo begunci. Da je treba stabilizirati razmere v njihovih državah.« Grabar-Kitarovićeva je ocenila, da begunska kriza kaže na pomanjkanje strategije in identitete v Evropski uniji.

Avstrijski predsednik Heinz Fischer pa je opozoril, da trpljenje beguncev, ki v upanju na boljše življenje prihajajo v Evropo, ni stvar nekoga drugega: »Nasprotno, naša moralna odgovornost je, da jih obravnavamo dostojanstveno. Če bo volja, lahko to krizo obvladamo.«

Že pred simpozijem se je Pahor srečal s hrvaško kolegico, s katero sta ocenila, da njuni državi kljub razhajanjem glede arbitražnega postopka o meji med državama ostajata prijateljski državi. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da arbitražno sodišče nadaljuje delo, in izrazil upanje, da ga bo nepristransko končalo s sodbo.

»Pogovarjala sva se zelo konstruktivno in prijateljsko, saj sta Slovenija in Hrvaška prijateljski državi, odnosi med nami pa se morajo nadaljevati v tej smeri, ne glede na razlike v stališčih glede arbitraže, ki ostajajo,« pa je dejala hrvaška predsednica.

Predsednika sta se tokrat neformalno sešla že sedmič, odkar je Grabar-Kitarovićeva pred malo več kot pol leta prevzela mandat. V ponedeljek je v Ljubljani predvideno njuno osmo dvostransko srečanje, Pahor pa je danes hrvaško predsednico povabil tudi na uradni obisk v Slovenijo. Sam je bil na uradnem obisku v Zagrebu nazadnje spomladi 2013.

To je bilo prvo srečanje obeh predsednikov po izbruhu arbitražne afere, ki jo je zanetila julijska objava posnetkov pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik, čemur je sledil odstop Zagreba od arbitražnega postopka ter niz drugih zapletov.