Tea Wutte

 |  Svet

Isis uničuje mesto Palmira

Po dveh desetletjih »humanitarnih intervencij«, ki bi morale »stabilizirati« Bližnji vzhod in Afriko, je Evropa soočena z reko beguncev iz Bližnjega vzhoda in Afrike. To je paradoksalen rezultat opravičevanj vojaških intervencij, ki so po vseh moralističnih zaklinjanjih o boju proti terorizmu in nujnosti vojaškega posredovanja izven držav članic zveze NATO privedle do položaja, ko vse največje sile sveta bolj ali manj nemočno opazujejo neverjetno uničevanje in zločine, ki se dogajajo na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki,ter se zadovoljujejo zgolj z občasnimi zračnimi napadi, ki so brez kakršnegakoli otipljivega učinka.

Največ beguncev, ki prihajajo v Evropo v tem trenutku, je iz Sirije, zadnje tarče tujih intervencij. Kaj se medtem dogaja v Siriji, od koder begunci bežijo proti Evropi in vse bliže Sloveniji, pa nazorno kažejo tudi satelitski posnetki. Poleg nasilja nad ljudmi se v Siriji izvajajo vojni zločini tudi nad ničesar krivimi kulturnimi dobrinami, ki so preživela stoletja in celo tisočletja, tudi v času Asada, ki ga je zahod označil za največjega zločinca. Po poročanju Guardiana in strokovnjakov v Siriji Isis »sistematično uničuje Palmiro«, starodavno mesto ob nekdanji poti svile z vzhoda evrazijskega kontinenta na zahod. Maamoun Abdulkarim, eden največjih strokovnjakov za antične spomenike kulture v Siriji, je za britanski časnik že izrazil bojazen, da so pripadniki Isis pričeli z izkopavanjem antičnih artefaktov zaradi njihove prodaje na črnem trgu.

Satelitski posnetki so prav tako potrdili, da je svetišče Bel, doslej eno od najbolje ohranjenih na svetu, popolnoma uničeno. Za sedaj stoji še samo vhod v tempelj, vendar verjetno ne za dolgo. »To je začetek popolne izgube Palmire v prihodnjih dnevih. Mesto posiljujejo. Celo potresi bi bili manj strašni. Svetišče je bilo najbolj posebno in eno od najlepših v Siriji, sedaj pa smo ga izgubili. To so divjaki, ki bodo napadli tudi druge zgradbe. To je kulturna vojna in v njej bi se vsi morali poenotiti, ne glede na to, ali podpirajo vlado ali opozicijo,« je dejal Maamoun Abdulkarim.

Sistematično uničevanje Palmire že v tem trenutku predstavlja eno od največjih izgub kulturne dediščine v sodobni zgodovini. Svetišča in zgradbe iz prvega stoletja po našem štetju so veljali za primerke najbolje ohranjenih antičnih spomenikov ne samo v Siriji pač pa na svetu. Palmira je bila sicer naseljena že prej, legende o kraljici Zenobiji pa so mestu zagotovile položaj mostišča med grško-rimsko kulturo na zahodu in vzhodnimi civilizacijami. Vse to se je spremenilo v trenutku, ko je Isis maja letos osvojil Palmiro. Že ob umiku sirske vojske iz mesta so strokovnjaki na podlagi uničevanja antičnih spomenikov s strani enot ISIS-a v Iraku opozarjali, da bi se ta praksa lahko ponovila tudi v Siriji. Pripadniki Isisa namreč vse kulturne spomenike povezane z drugimi verami vidijo kot kršitev islamskih zapovedi in prepovedano čaščenje drugih bogov, torej kot herezijo in zato uničujejo tudi spomenike, ki imajo v resnici zgolj le še zgodovinsko vrednost.

Predstavniki Isisa so ob osvojitvi mesta sicer trdili, da ne bodo uničili spomenikov, so pa jih uporabili drugače, saj so v mestnem amfiteatru takoj pričeli izvajati eksekucije »nevernikov« in »izdajalcev«. Kmalu zatem se je začela kampanja sistematičnega uničevanja Palmire in to kljub temu, da 82-letni Khaled al-Assaad, strokovnjak ki je skrbel za varovanje spomenikov v mestu pripadnikom Isisa ni želel povedati, kam so bile pred padcem mesta odpeljani številni zgodovinski spomeniki v mestu. Ker se kljub opozorilom prijateljev, da naj zapusti mesto ni želel odseliti, hkrati pa ni ničesar o spomenikih izdal niti pripadnikom Isisa, so ga na koncu obglavili. Kmalu zatem so uničili tudi svetišče Baal Šamin, ki je bilo razširjeno v času cesarja Hadrijana. Nato so pripadniki Isisa razstrelili še svetišče Bel, nekoč osrednje mesto verskega življenja v Palmiri. Zgodovinarji v Siriji trdijo, da Isis kulturne spomenike »zadržuje kot talce« in jih »uničuje enega za drugim iz propagandnih razlogov.« V naslednjih mesecih strokovnjaki zato pričakujejo uničenje mestne Agore oziroma nekdanje mestne tržnice, kolonad in pokopališč. Vse skupaj opisujejo kot uničevanje civilizacije.

Sirska vojska mesta ne more osvoboditi zato, ker je zapletena v spopade z Isis in uporniki (ki so jih še pred letom dni izdatno podpirali predvsem Savdska Arabija, druge zalivske države in Turčija) in je svojo obrambo omejila predvsem na večje industrijske centre. Blizu Palmire je na primer Homs, ki ga je sirska vojska osvojila po dve leti trajajočih bojih z uporniki. Unicef je uničevanje Palmire in zgodovinskih spomenikov že označil za vojni zločin ter ogromno izgubo za sirski narod in človeštvo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.