Vlado Miheljak: Javna hiša RTV

Cenjeni kolega Miheljak,

Dovoli, da Ti posredujem dve pripombi na kolumno, posvečeno »dramatičnim razmeram« na javni radioteleviziji. Najprej o kolegici Ljerki Bizilj, ki ji očitaš, da je bila vselej novinarka formata družbeno političnih delavcev. Ne želim biti njen advokat, imam pa vendarle toliko zgodovinskega spomina, da Te moram spomniti na njeno novinarsko angažiranost konec 80-ih in v začetku 90-ih let, ko je bila vse kaj drugega kot družbeno politična delavka; o tem se lahko prepričaš, če si v naši dokumentaciji na hitro ogledaš njene dnevniške prispevke in oddaje.

Meni kot varuhu pravic gledalcev in poslušalcev očitaš pisanje suhoparnih, neanalitičnih, kvazistatističnih in neuporabnih mesečnih poročil. Dopuščam možnost, da stvari res vidiš tako, čeprav jih Programski svet očitno vidi precej drugače, zlati kvartalna in letna poročila. Ne morem pa sprejeti Tvoje trditve, da je varuh neodziven. Varuhove kolumne in blogi Tvojega mnenja ne potrjujejo. Rekel bi, da Te bolj kot varuhovo dolgočasje moti to, da se nisem oglasil ob »demontaži« javne hiše RTV, kot praviš. Nisi edini, ki me poziva na odgovornost, pred Teboj so mojo (politično) podporo zahtevali tudi nekateri drugi, neuspešno, za kar sem požel kopico žaljivk. Naj navržem, da nisem povsem prepričan, da gre pri zadevi, ki o njej pišeš, ravno za kršitev gledalčevih pravic, prej za kaj drugega. Večji del problema, kot ga vidim, je v poraznem komuniciranju znotraj RTV hiše, ko so novinarji in uredniki o svojih premestitvah namesto in ust odgovornih urednikov zvedeli iz tiskanih medijev. Seveda pa v primeru, če bi programska usmeritev RTVS nakazovala naklonjenost kateri koli politični opciji, lahko pričakuješ moj nedvoumen odziv; če bi pozorno bral varuhova poročila, bi bil to lahko že tudi ugotovil.

Pozdravljam solidarnost slovenskega novinarstva s prizadetimi televizijskimi kolegi, bi me pa zelo veselilo, če bi se kaj podobnega dogajalo tudi pred desetletjem, ko je politika mesarila po javni hiši RTV in jo dejansko spravila v mrtev tek. Kje si bil, dragi prijatelj Vlado, takrat?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.