Evropska komisija za izboljšanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih

Evropska komisija pripravlja priporočila, s katerimi želi izboljšati vračanje dolgotrajno brezposelnih na trg dela. V EU je namreč brez dela še vedno preveč ljudi – kar 23 milijonov, kar predstavlja 9,5 odstotka populacije. Možnost za ponovno zaposlitev se s trajanjem brezposelnosti zmanjšuje. Predlog, ki naj bi ga komisija prejela ta teden, sestavljajo trije ključni koraki – povečati je treba stopnjo registriranih brezposelnih, jim zagotoviti individualne storitve in skleniti dogovor o vrnitvi na trg dela po največ 18 mesecih.

Kljub gospodarskemu okrevanju EU, kar se počasi kaže tudi na trgu dela, je v 28 državah članicah še vedno preveč ljudi brezposelnih, je poudarila evropska komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen na seminarju v Bruslju. V EU je brez dela kar 23 milijonov ljudi, kar je 9,5 odstotka aktivne populacije. Od teh jih je nekaj več kot polovica že leto dni ali več brez službe, torej dolgotrajno brezposelnih. »Dlje, kot so brezposelni, manjše so njihove možnosti za ponovno zaposlitev. Treba je posredovati, ker obstaja tveganje, da bodo ti ljudje ostali zadaj tudi, ko si gospodarstvo opomore,« je poudarila Thyssenova.

S predlogom, ki temelji na dobrih praksah v državah članicah, želi komisija izboljšati storitve za dolgotrajno brezposelne, ki bi tako lažje znova prišli do dela. Pripravila je tri ključne korake. Najprej je potrebno izboljšati registracije brezposelnih, saj so le tako ti lahko deležni podpore, ki jih nudijo državne službe za zaposlovanje. V Evropi je povprečno registriranih okoli 70 odstotkov vseh brezposelnih, med članicami pa obstajajo velike razlike – od Nemčije, kjer so registrirani praktično vsi brezposelni, do Velike Britanije, kjer je registriranih le okoli tretjina vseh brezposelnih. Kot drugo je potrebno zagotoviti tudi individualne storitve, da bi lahko prepoznali njihove potrebe in zmožnosti. Potrebno pa je tudi skleniti dogovor o vrnitvi na trg dela po največ 18 mesecih. Po besedah Thysonnove mora biti takšen dogovor sklenjen na podlagi posameznikove situacije, združevati pa mora ukrepe različnih institucij, od usposabljanj do pomoči pri iskanju službe in oskrbe. Na generalnem direktoratu Evropske komisije za delo in socialne zadeve ob tem opozarjajo, da je treba brezposelnim z denarno pomočjo zagotoviti vsaj približno dostojno življenje. Le človek, ki se mu ni treba iz dneva v dan ukvarjati z golim preživetjem, bo namreč lahko razmišljal tudi o prihodnosti.

»Komisija nadaljuje s strukturnimi reformami in politikami, vendar je tudi ta pobuda nujna. Imela bo bolj kratkoročne učinke, saj dolgotrajno brezposelnim omogoča, da bodo imeli korist od gospodarskega okrevanja in novih delovnih mest,« še poudarja Thyssenova. Ob tem opozarja, da je za uspeh pobude potrebno sodelovanje med vsemi socialnimi partnerji in državami članicami, kot pri vseh ukrepih za izboljšanje trga dela pa ne more biti uspešna brez makroekonomskih politik oziroma ukrepov.

Za predlog komisija sicer ne bo namenila dodatnega denarja, članice pa morajo kar najbolje izkoristiti Evropski socialni sklad. Thyssenova je dejala, da pričakujejo in upajo, da se bodo države članice glede pobude dogovorile v času luksemburškega predsedstva. »Ocene naših služb kažejo, da bi lahko s to pobudo zmanjšali število dolgotrajno brezposelnih za okoli pet milijonov.«

Trendi brezposelnosti, ki se v EU sicer z okrevanjem gospodarstva izboljšujejo, kažejo na rast deleža dolgotrajno brezposelnih med brezposelnimi po državah članicah. Kot je omenila že Thyssenova in kot kažejo podatki raziskave Evropske komisije, se možnost za ponovno zaposlitev manjša s trajanjem brezposelnosti – po enem mesecu brezposelnosti je možnost za novo službo pri skoraj 45 odstotkih, po enem letu pa ta upade na manj kot 15 odstotkov.

Pred gospodarsko krizo, leta 2007, je bilo v EU šest milijonov dolgotrajno brezposelnih, med krizo pa je ta številka narasla na več kot 12 milijonov oziroma na 4,9 odstotka aktivne populacije. O tem, da se je delež dolgotrajno brezposelnih v EU od začetka krize do danes skoraj podvojil, je za Mladino pisala Urša Marn: »Veliko se govori o brezposelnosti med mladimi, kar je logično, saj je ta rekordno visoka in dolgoročno uničuje potencial Evrope za napredek in rast. Karitas pa pravi, da ne smemo pozabiti niti na povečevanje brezposelnosti pri starejših. Število brezposelnih med 50 in 64 letom starosti se je v EU samo v letih 2008–2012 povečalo z 2,8 milijona na 4,6 milijona. Vse to zahteva drugačen pristop.«

Thyssenova ugotavlja, da bi s predlogom število dolgotrajno brezposelnih sicer precej vpadlo, a bi še vedno ostalo na nekoliko višji ravni, kot je bilo pred krizo. Kriza je najbolj prizadela nizko kvalificirane iskalce zaposlitev – delež dolgotrajno brezposelnih se je med aktivnimi nizko kvalificiranimi delavci od leta 2008 do lani podvojil. Med njimi je največji delež registriranih, vendar pa jih je po drugi strani tudi najmanj takšnih, ki sodelujejo pri usposabljanjih.

Poleg tega je kriza udarila tudi po prejemnikih nadomestil. Medtem ko je leta 2007 v EU nadomestila prejemalo nekaj manj kot 40 odstotkov dolgotrajno brezposelnih, se je ta delež do lani prepolovil na nekaj več kot petino. Seveda pa so med državami precejšne razlike – na Finskem nadomestila prejema skoraj 90 odstotkov dolgotrajno brezposelnih, v Sloveniji je ta delež pri 10 odstotkih, na Češkem pa nadomestila ne prejema praktično nihče od dolgotrajno brezposelnih.

V Mladini smo lani pisali o tem, da je v Sloveniji od vseh brezposelnih skoraj polovica dolgotrajno brezposelnih. Še leta 2009 je dolgotrajna brezposelnost bila zelo nizka, saj je znašala le 1,8 odstotka, kar je bilo precej pod povprečjem EU. Pozneje je začela dolgotrajna brezposelnost strmo naraščati, tako da je leta 2013 dosegla 5,2 odstotka in s tem za 0,1 odstotka presegla povprečje unije.