Facebook in Nemčija v boj proti sovražnemu govoru, naperjenem proti beguncem

Po vrsti kritik na počasno odzivanje Facebooka pri rasističnih in ksenofobnih objavah je popularno družbeno omrežje naznanilo, da bo sodelovalo z nemško vlado pri ukrepih proti sovražnemu govoru in ksenofobiji na spletu.

Nemški pravosodni minister Heiko Maas je že konec avgusta na evropski sedež Facebooka naslovil pismo, v katerem poziva k skupnemu sestanku, na katerem bi razpravljali o brisanju ksenofobnih objav na Facebooku. Maas je dejal, da je dobil veliko pritožb s strani uporabnikov, ki so prijavili rasistične objave, a so bile njihove pritožbe spregledane. Prav tako je izpostavil dvojne standarde podjetja, saj naj bi Facebook seksualne podobe brisal veliko hitreje kot rasistična sporočila. Predstavniki družbenega omrežja so v odzivu takrat dejali, da te »skrbi jemljejo zelo resno« in da »na Facebooku ni prostora za rasizem«. 

Po poročanju The Verga je Facebook sedaj naznanil, da bodo sodelovali z nemškim pravosodnim ministrom, internetnimi ponudniki in drugimi družbenimi omrežji pri oblikovanju posebne delovne skupine, ki bo hitreje zaznavala in odstranjevala sovražno vsebino. Facebook se je tudi zavezal k financiranju organizacij, ki se borijo proti sovražnemu govoru na spletu.

V Nemčiji je javno hujskanje k nasilju proti določeni skupini zaradi verske ali etnične pripadnosti kaznivo z do tremi leti zapora. Facebook in druga spletna podjetja sicer redno odstranjujejo vsebino, ki krši lokalno zakonodajo s področja sovražnega govora, a evropske vlade so že pozivale družbena omrežja k bolj proaktivni vlogi pri odzivanju na naraščajočo teroristično propagando in ksenofobna gibanja.

V Sloveniji je pred nekaj meseci začel delovati Svet za odziv na sovražni govor, zastavljen kot neodvisno telo za javno odzivanje na sovražni govor. Odzivanje je namreč pogosto edini način sankcioniranja oblik izražanja, ki širijo, razpihujejo, spodbujajo ali opravičujejo rasno in drugo sovraštvo. »Obstaja veliko pojavnosti sovražnega govora, retoričnega zagovarjanja in kratenja človekovih pravic posameznih družbenih skupin, ne da bi bilo to mogoče sankcionirati z instrumenti kazenskega zakonika, torej pravnimi sredstvi,« je opozorila Brankica Petković iz Mirovnega inštituta.