Politiki, ki so bili velikodušni do bank, so skopuški do beguncev

Množice ljudi bežijo v Evropo, ki se zaradi tega sooča z najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni. Evropski in svetovni voditelji pa jim sporočajo – ostanite zunaj! Odziv ljudi na fotografije utopljenega sirskega dečka Aylana Kurdija je pripomogel, da so prej trmoglavi politiki omilili retoriko o sprejemanju beguncev. Zdaj stališča z uvajanjem kontrol na mejah, češ da njihove vlade ne morejo nadzorovati tolikšnega navala, spet zaostrujejo.

Nicole Colson na spletni strani SocialistWorker ob tem opozarja, da je to skopuštvo v ostrem nasprotju s pripravljenostjo nekaterih politikov za reševanje bank in vodilnih v podjetjih, pa seveda tudi z njihovim zagotavljanjem denarja za financiranje vojn in okupacij na Bližnjem vzhodu, zaradi katerih ljudje bežijo od tam v Evropo. Ravnanje politikov je tudi v nasprotju s solidarnostjo in podporo, ki jo beguncem nudijo navadni ljudje po Evropi.

Evropski politiki igrajo smrtno in cinično igro z življenji beguncev, saj so pripravljeni sprejeti le minimalno število in ne toliko, kot so jih njihove države realno sposobne sprejeti. To velja tudi za nemško kanclerko Angelo Merkel. Nemška ministrica za delo Andrea Nahles, ki je sicer iz koalicijske socialdemokratske stranke (SPD), že opozarja, da se bo po njeni oceni zaradi velikega števila beguncev v Nemčiji povečala brezposelnost, poroča die Welt.

»Kdo sploh prihaja k nam,« sprašuje Frankfurter Allgemeine Zeitung. Statistika pravi, da so prosilci za azil bistveno mlajši od Nemcev: četrtina je otroh, četrtina je starih med 16 in 25 let, četrtina med 15 in 35 let. Ta starostna struktura je ugodna, saj bodo zelo dolgo delali in s svojimi prispevki plačevali za pokojnine ostarelih Nemcev. Bralci Frankfurter Allgemeine v tem članku takoj zatem izvedo, da je velika večina beguncev muslimanov, proti koncu članka še, da policijska statistika pravi, da prosilci za azil v povprečju naredijo več kaznivih dejanj od Nemcev.

Statistika tudi pravi, da je vsak četrti begunec iz Sirije študiral, četrtina beguncev iz te države je obiskovala gimnazijo, 25 odstotkov srednjo šolo. Toda izobrazba v Siriji ni primerljiva z nemško, zato se bodo le redki lahko zaposlili brez dodatnega izobraževanja in usposabljanja.

Adam C. Levine, docent na zdravstveni šoli Brown Medical School, na portalu Huffington Post navaja, da se je pomembno spomniti, da se lokalne in mednarodne humanitarne organizacije skupaj s Turki, Libanonci, Jordanci in Iračani že leta trudijo poskrbeti za osnovne človeške potrebe ljudi, ki so žrtve konflikta v Siriji. Čeprav s humanitarno pomočjo tega konflikta ni mogoče rešiti, bi lahko s trajnostno, koordinirano in ustrezno financirano humanitarno pomočjo zmanjšali število beguncev, ki prihajajo v Evropo. Še bolj pomembno je, da bi tako preprečili, da bi bilo na milijone ljudi lačnih, preprečili bi tudi številne bolezni in rešili na tisoče življenj, piše Levine.