Igor Mekina

 |  Svet

Ameriška »postranska škoda«: »Pacienti so goreli v svojih posteljah«

Samo dan zatem, ko je ameriška veleposlanica v OZN opozorila Rusijo zaradi »civilnih žrtev« ob ruskih napadih na položaje ISIS-a v Siriji, ki bodo po njeni oceni samo še »podžgale ekstremizem in radikalizacijo« so ameriške bombe padle na bolnišnico v Kunduzu v Afganistanu, v kateri so delali Zdravniki brez meja. Glede na očitno zadovoljstvo, ki ga je uradni tiskovni predstavniki zveze NATO pokazal zaradi smrti 15 talibanov, ki so se zdravili v bolnišnici in menda sedaj več ne »predstavljajo nevarnosti« je malo verjetno, da bi bil napad »napaka«. Še posebej zato, ker so Zdravniki brez meja sporočili, da so bili bombardirani še pol ure zatem, ko so padle prve bombe in so napadalcem sporočili, da so tarča njihovih bomb ter kljub temu, da je bila bolnišnica jasno označena s simboli Rdečega križa ter so bile tudi njene koordinate poslane tudi zvezi NATO.

V bolnišnici v Kunduzu dela 80 zdravnikov in medicinskega osebja, v napadu pa je umrlo 19 ljudi, od tega 12 pripadnikov osebja. Trije so bili otroci, ranjenih pa je bilo 37 oseb. V trenutku napada je bilo v bolnišnici 105 pacientov. Priče so povedale, da so po bombardiranju »pacienti goreli v svojih posteljah«, medicinsko osebje pa je ocenilo, da napad ne more biti »postranska škoda« pač pa, da je bil napad nameren, predvsem zato, ker zdravniki brez diskriminacije, v skladu z zdravniško etiko, v bolnišnici zdravijo vse paciente, med njimi pa so tudi pripadniki talibanov. Napadi so sicer trajali več kot eno uro, bombe pa so padale v približno 15-minutnih intervalih, pri tem pa so izstrelki večkrat zaporedoma zelo natančno zadeli prav glavno zgradbo. Bolničar Lajos Zoltan Jecs, ki je preživel napad, je dejal, da so bili napadi »absolutno strašni«, da je ljudi najprej zajela panika, ter da so ljudje v oblakih prahu, ki se je dvignil, najprej poskusili ugotoviti, kaj se sploh dogaja, medtem pa je padlo še več bomb. »Bombe so padale, potem pa smo slišali letalo, ki kroži okoli nas,« je dejal Heman Nagarathnam, vodja programov Zdravnikov brez meja v severnem Afganistanu. »Nato je prišlo do premora, potem pa je znova sledilo bombardiranje.« Bolničar Lajos Zoltan Jecs je opazil enega od bolničarjev, ki je bil »ves prekrit z ranami« in v tistem trenutku ni mogel dojeti, kaj se dogaja. Po napadu so nekateri poskušali pomagati preživelim, drugi pa so bežali v strahu za svoje življenje. »Potem smo poskusili pogledati v eno od gorečih stavb. Ne morem opisati, kaj je bilo znotraj. Ni besed, ki bi opisale, kako strašno je bilo. V intenzivni negi je šest pacientov gorelo v svojih posteljah,« se spominja Zoltan.

Ameriško poveljstvo v Afganistanu je izdalo sporočilo, v katerem je priznalo, da je izvedlo napade, ki so bili usmerjeni »proti posameznikom, ki so grozili s silo« ter priznali, da so napadi »morda povzročili postransko škodo na bližnji bolnišnični zgradbi«. Presenetljivo je, da v sporočilu za javnost slovenski v zavezniki v zvezi NATO civilnih žrtev ob napadu na bolnišnico v Kunduzu - niso omenili niti z besedo, le predsednik Obama je nato napovedal »popolno preiskavo« tega primera. Podobne preiskave v preteklosti niso nikoli obremenile tiste ameriške poveljnike na najvišjih položajih, zato ne obstaja nikakršna možnost, da bi odgovorni za zadnji napad kadarkoli odgovarjali zaradi svoje nesporne »poveljniške odgovornosti«, ki jo ZDA sicer od primera do primera rade izpostavljajo kot primeren standard za kaznovanje drugih zločincev, ki niso po volji ZDA. ZDA so ob tem napadu na bolnišnico, ki uživa zaščito mednarodnega prava, ravnale celo slabše kot talibani, ki bolnišnice doslej niso napadali in so spoštovali njena pravila. Celo New York Times je zapisal, da so že od prvih dni spopadov v Afganistanu »talibani spoštovali zahtevo bolnišnice, da s seboj ne smejo prinašati orožja, ter da je bila v skladu s pripovedovanjem pripadnikov osebja bolnišnice le-ta zatočišče za v vojni razdejanem mestu Kunduz. To je bilo mesto, kjer »so zdravili ranjene vseh strani.« Vodstvo bolnišnice je tudi poudarilo, da je bila bolnišnica »edina takšna v severovzhodu Afganistana«.

ZDA in njena koalicija voljnih imajo za seboj dolgo zgodovino »kolateralnih žrtev«, saj so v preteklosti »uspeli« zadeti ne samo bolnišnice, rezervoarje za vodo, povorke na pogrebih in ob porokah, psihiatrične klinike, tržnice in mostove, pač pa tudi zgradbe televizij in leta 1999 celo kitajsko veleposlaništvo v Beogradu. Leta 2004 je ameriška vojska zadela tudi bolnišnico v iraški Faludži in jo »uničila do temeljev«. Do napada v Afganistanu je ob tem prišlo samo nekaj dni zatem, ko so savdski bombniki, ki napadajo cilje v Jemnu, ob pomoči ZDA zadeli poročno povorko in pri tem ubili več kot 130 ljudi. Ameriška veleposlanica v OZN Samantha Power je ob tem na svojem Twitter računu zapisala le, da je slišala »tragične vesti iz Jemna o smrti nedolžnih ljudi in prostovoljcev«, ter da je »nujno potrebna politična rešitev krize«, kakor da bi šlo za neko naravno katastrofo, ne pa za dejanje njenega tesnega zaveznika, Savdske Arabije, katere v ZDA izdelani bombniki napadajo civiliste z ameriškimi bombami, se polnijo v zraku iz ameriških letečih tankerjev in dobivajo podatke za napade od ameriških obveščevalnih služb. Glenn Greenwald je v Interceptu tako opisal ameriški odziv na zadnje pokole v Afganistanu in Jemnu: »Prejšnji teden je bil še posebej odvratna ilustracija nadaljevanja ameriškega obnašanja pod motom 'vojne proti terorizmu', vključno pod poveljstvom predsednika in nagrajenca z Nobelovo nagrado za mir, ki slavi samega sebe zaradi »končanja dveh vojn« (v istih obeh državah, v katerih ZDA nadaljujejo z odmetavanjem bomb). Njegova formula je sedaj jasna: bombardirati katerokoli državo želi, opravičevati to z raztegljivim imenovanjem njegovih tarč kot 'teroristov' in nato nepošteno zanikati civilne žrtve ali pa žrtve pokolov preprosto označiti kot nepomembno 'obstransko škodo.' Če bi nekdo naredil seznam vseh držav na svetu, na podlagi njihove kredibilnosti, da obsojajo Rusijo zaradi uporabe popolnoma enake retorike v Siriji, potem bi bile ZDA zagotovo zadnje na tem seznamu.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.