Anže Lebinger, STA

 |  Politika

Ali še obstaja možnost za ohranitev najvišjega dohodninskega razreda?

© Borut Peterlin

Ali bo najvišji davčni razred pri dohodnini še naprej ostal v veljavi, še ni znano. Koalicijske partnerice so se v petek dogovorile, da se bo v okviru davčnih sprememb za razbremenitev dela obravnaval tudi nadaljnji obstoj četrtega dohodninskega razreda, a končne odločitve še ni, pravijo na finančnem ministrstvu. Četrti davčni razred s 50-odstotno stopnjo, ki velja za dohodke fizičnih oseb nekje nad zneskom petih povprečnih plač, je vlada zapisala v sredi leta 2012 sprejetem zakonu za uravnoteženje javnih financ kot enega od začasnih protikriznih ukrepov. Sprva je bil predviden le za dve leti, nato pa podaljšan do konca leta 2015. Po dosedanjih načrtih naj ga ne bi podaljševali več.

Letos junija so namreč s finančnega ministrstva sporočili, da se četrti davčni razred s 1. januarjem 2016 ukinja. O nameri odprave 50-odstotnega, najvišjega dohodninskega razreda je v Mladini pisala Urša Marn. »Peščica najbolje plačanih zaposlenih, gre za 3262 posameznikov, bo zato imela višjo neto plačo, državni proračun pa bo zaradi tega vsako leto prikrajšan za 16 do 25 milijonov.«

S takimi načrti pa očitno ne soglašajo vse koalicijske partnerice. Na petkovem vrhu koalicije, na katerem je bila glavna tema Družba za upravljanje terjatev bank, so govorili tudi o spremembah na področju davkov. Pri tem so se po besedah predsednika stranke DeSUS Karla Erjavca dogovorili, da četrti dohodninski razred ostane.

Na finančnem ministrstvu so nato zanikali, da bi koalicijski partnerji finančnega ministra Dušana Mramorja prepričali o ohranitvi četrtega dohodninskega razreda. Na vrhu koalicije so se po njihovih pojasnilih le dogovorili, da se bo obravnaval tudi nadaljnji obstoj četrtega dohodninskega razreda. »Končna odločitev o tem še ni bila sprejeta,« so poudarili.

Vlada sicer že več mesecev pripravlja ukrepe na davčnem področju, katerih cilj je prestrukturiranje bremena javnih dajatev v smeri –kot pravijo – povečanja konkurenčnosti gospodarstva. V maja sprejetem celovitem načrtov ukrepov na davčnem področju se je zavezala, da se dosedanje stopnje davkov, taks, prispevkov in drugih javnofinančnih dajatev v letih 2015 in 2016 ne bodo povečevale. Prav tako ne namerava uvajati novih oblik javnofinančnih obremenitev gospodarstva, izjema je le davek na nepremičnine, ki bo nadomestil dosedanje tri dajatve na tem področju.

O Cerarjevi pomoči najbogatejšim je sicer v Mladini pisal Borut Mekina. »Finančni minister Dušan Mramor je maja v intervjuju za Mladino dejal, da bi usklajevanje plač, pokojnin in socialnih transferjev zamrznil še vsaj za tri leta. »Minimalne plače ne smemo zvišati niti za evro,« je dejal. Zdaj pa načrtuje, da bo vsakemu od najpremožnejših 3200 že prihodnje leto v povprečju »podaril« 5000 evrov. Ironija teh ukrepov je seveda v tem, da se je varčevanje pri socialno šibkih začelo prav zaradi ekstremne razslojenosti, zaradi reševanja finančnega sektorja, ki se je zlomil.« 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.