Švicarski dualizem

Švica ni zgled uspešne države samo v Sloveniji. To že leta s svojo lestvico najbolj konkurenčnih gospodarstev dokazuje Svetovni gospodarski forum. Švica je na njegovi lestvici 140-ih najbolj konkurenčnih gospodarstev trdno na prvem mestu pred Singapurjem, ZDA in Nemčijo. Izvedenci Svetovnega gospodarskega foruma v Švici posebej hvalijo investicije, šolski sistem, upravo in politično stabilnost.

To občutijo tudi njeni prebivalci, saj je njihov življenjski standard med najvišjimi na svetu, stopnja brezposelnosti pa s 3,5 odstotka med najnižjimi na svetu. Nikjer neto plače niso višje kot v Zürichu. Čeprav visoke cene znižujejo kupno moč, morajo Švicarji delati manj kot drugod, da zaslužijo dovolj za vzdrževanje udobnega življenja.

Švicarski ekonomist Thomas Straubhaar v komentarju v Die Welt nadalje piše, da tudi večletna nizka stopnja gospodarske rasti komaj kaj vpliva na vsakdanje življenje Švicarjev. To, da realni prihodek na prebivalca raste manj kot v drugih evropskih državah, komajda vpliva na zadovoljstvo Švicarjev, in sicer iz dveh razlogov: prvič zato, ker nam potem, ko dosežemo določen življenjski standard, ki ga je večina Švicarjev občutno presegla, postanejo pomembne druge stvari, recimo več časa za družino in konjičke. Drugi razlog pa je, da gospodarstva, ki so visoko razvita, rastejo počasneje kot manj razvita gospodarstva, ki morajo nadoknaditi zaostanek.

Nedavne volitve, na katerih je zmagala ljudska stranka in njihov rezultat zagotavlja nadaljevanje velike koalicije vseh pomembnih strank, po Straubhaarjevih besedah ne bodo prinesle sprememb. Kljub temu vnovična zmaga ljudske stranke predstavlja t. i. dualizem Švice.

Na eni strani Švica sodi med najbolj odprte države. Zadnji globalizacijski indeks Švicarskega zveznega inštituta za tehnologijo (ETH) kaže, da ta država sodi med deset najbolj globaliziranih držav na svetu. Nemčija je šele na 27. mestu, ZDA so 35., Kitajska je na 75. mestu. Švicarska industrija je na globalnih trgih zelo uspešna, njen finančni trg je za mednarodni kapital eden najpomembnejših v Evropi. In komajda katera država na svetu ima tako visok delež ljudi z migracijskimi koreninami kot Švica. V začetku 2015 je imelo v Švici migracijske korenine 35 odstotkov prebivalcev, v Nemčiji 20 odstotkov.

Na drugi strani Švica ostaja samostojna, se ne pusti mešati v spore z drugimi, vedno ima občutek, da se mora braniti pred tujimi upravitelji iz Bruslja, pred evropskim centralizmom in pred prevlado večjih in močnejših sosed. Ljudska stranka ima največjo podporo državljanov zato, ker se nobena stranka bolj odločno ne bori za nacionalno neodvisnost, proti vstopu v EU, za domače kmetijstvo in proti prosti trgovini s kmetijskimi pridelki. Ta stranka je z referendumom dosegla preprečitev množičnega priseljevanja. To je stranka, ki s sedanjo begunsko krizo kuje politični kapital, s tem, ko trdi, da na področju azila obstaja zmeda.

Toda naj bo Švica še tako gospodarsko uspešna, so ji velika gospodarstva v zadnjih letih pokazala, kako ozek je manevrski prostor tako majhnih držav. Švicarske banke so na primer morale popustiti ameriškemu regulatorju za finančni trg in plačati visoke kazni, z EU je bila Švica prisiljena skleniti sporazum o prosti in odprti izmenjavi informacij, s katerim je bila odpravljena bančna tajnost. Tako na področju davčne kot tudi trgovinske politike je bila švicarska nacionalna zakonodaja postavljena pod vprašaj.

Karkoli odloči Evropska centralna banka (ECB) v Frankfurtu, mora sprejeti švicarska centralna banka (SNB). Čeprav je SNB avtonomna, se ji prostor za samostojno odločanje vse bolj oži. Tako je bila prisiljena 15. januarja letos ukiniti fiksen tečaj franka glede na evro, kar je povzročilo nagel padec vrednosti franka, kar je švicarskemu gospodarstvu vzelo sapo. Borza v Zürichu je morala požreti najvišji padec indeksa v svoji zgodovini.

Ob tem je tečaj franka za majhno in odprto švicarsko gospodarstvo najpomembnejši vzvod sploh, opozarja Thomas Straubhaar. Če tečaj evra pada ali je EU v krizi, je to pritisk na povečanje vrednosti tečaja franka, kar pa zmanjšuje konkurenčnost švicarske industrije, turizma in trgovine na mednarodni ravni. Za zdaj se švicarsko gospodarstvo še prilagaja, a vsako povečanje tečaja franka zmanjšuje manevrski prostor za to.

Samo če bo globalizacija spet oživela, regionalizem omejen in nacionalizem, ki divja po vsem svetu, ustavljen, bo švicarski model globalnega gospodarstva z močno lokalno zasidranostjo še naprej splošno merilo za uspešnost, pravi Thomas Straubhaar.