IZAK KOŠIR, STA

 |  Družba

Begunsko krizo tudi pri nas izkoriščajo za spletne prevare  

Noč na mejnem prehodu Obrežje. Begunci čakajo, da jih spustijo v Slovenijo.

Noč na mejnem prehodu Obrežje. Begunci čakajo, da jih spustijo v Slovenijo.
© Borut Krajnc

Begunska kriza se je začela izkoriščati tudi za spletne prevare. Slovenski nacionalni odzivni center za obravnavo varnostnih incidentov na internetu (SI-CERT) je prejel več prijav prevare, ko se je nekdo predstavil kot begunec iz Sirije, ki potrebuje pomoč pri nakupu avtomobila ali prenosu denarja. Spletni goljufi so v svojih oglasih igrali na čustva naivnih ljudi in opisovali vojne grozote in pretresljive življenjske zgodbe. Ob tem računajo na sočutje spletnih uporabnikov, ki bi zaradi želje po pomoči pozabil na sumljive okoliščine.

SI-CERT je prejel več prijav tovrstnih prevar, vsakokrat pa so goljufi vzpostavili stik prek portala Avto.net. "Sicer se podobne prevare dogajajo na vseh spletnih oglasnikih, le da do sedaj nismo zaznali primera, ko bi tudi tam goljufi izkoriščali begunske zgodbe," pravijo v odzivnem centru in dodajajo, da prevare, ki se trenutno dogajajo prek spletnih oglasnikov, potekajo tako, da se na prodajni oglas javi kupec, ki se predstavi kot Sirec oz. Sirka. Pogovarja pa se s pomočjo spletnega prevajalnika, slovenščina je težko razumljiva in polna nenavadnih izrazov. Želi kupiti vaš avtomobil, ki ga bo bo prevzel šele pozneje, ko bo lahko pobegnil iz Sirije in prišel živet v Slovenijo.

Obljublja nakazilo denarja vnaprej, obenem pa potrebuje tudi našo pomoč pri prenosu družinskega bogastva, ki mu ga je zapustil denimopokojni zakonec. Svojo pripoved goljufi podkrepijo z najrazličnejšimi zgodbami o bojih, eksplozijah, žrtvah in napadih, o obglavljanjih in posilstvih ISIS. Pišejo tudi. v imenu vdove, ki je v zadnjih bojih izgubila moža in sina.

Goljufivi kupec pošlje ponarejeno potrdilo o nakazilu denarja, nakazilo pa je še večje od zahtevane cene. S prepričevanjem prodajalca pripravijo do tega, da razliko v ceni nakaže na transakcijski račun, ki naj bi pripadal transportni družbi ali kakšnemu drugemu posredniku (npr. zavarovalnici). Prodajalec je tako zaveden in ne da bi prejel kakršnokoli nakazilo denarja, svoj denar nakaže. Ponavadi gre za stroške v višini nekaj sto evrov.

V drugem delu prevare, ki je znana kot "nigerijska", pa goljuf išče pomoč pri prenosu velike količine denarja. Kot pomočniku nam obljublja velik delež tega bogastva. V preteklih letih so se pojavljali primeri, ko so pisali ameriški marinci, ki so v Iraku našli Huseinov zaklad, sedaj pa so na vrsti očitno sirske vdove, opozarjajo v SI-CERT.

Za prenos tega bogastva mora žrtev vedno vnaprej plačati neki manjši znesek. Tega goljufi upravičijo s stroški odpiranja posebnega transakcijskega računa, zavarovanja prenosa. V zameno za manjše vnaprejšnje nakazilo prevaranti obljubljajo bogato poplačilo.

Glede na IP-naslove pošiljateljev teh sporočil gre v večini primerov za zahodne države podsaharske Afrike, kot so Slonokoščena obala, Nigerija, Kamerun. Kot potrdilo, da gre za verodostojno osebo, pa spletni izoriščevalci priložijo svojo fotografijo in skeniran potni list. Oba sta, seveda, lažna.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.