»Varčevanje« suspendiralo portugalsko demokracijo

»Če bi volitve lahko kaj spremenile, bi bile prepovedane.« Grafit, ki ga na ulicah evropskih mest pogosto izpišejo radikalni kritiki modela danes prevladujoče predstavniške demokracije, se te dni, ko se Evropa ukvarja predvsem z »begunsko krizo«, potrjujejo v sodobni evropski praksi. Mesto dogajanja je Portugalska, ki je po volitvah zaplula v nevarne politične vode, saj se je od oblikovanja monetarne unije prvič zgodilo, da je članica storila nekaj konkretnih korakov pri oblikovanju programa »varčevanja« skeptične vlade, ki bi bila sicer oblikovana na podlagi rezultatov volitev.

Povedano drugače – ljudje so sicer večino glasov dali levim strankam, toda »levica« kljub temu ne bo dobila mandata za sestavo vlade, pač pa bo še naprej vladala »desnica« s pomočjo manjšinske vlade. Demokracija je torej v tem primeru suspendirana zaradi višjih državnih interesov (beri: interesov finančnega kapitala). V tem primeru se jasno kaže, da so v sistemu »evropskih vrednot« interesi kapitala očitno pred vrednoto demokracije.

Predsednik Portuglaske Anibal Cavaco Silva se je namreč na podlagi ocene o »ogroženih nacionalnih interesih« odločil, da mandata za sestavo nove vlade ne podeli levosredinski koaliciji, ki si je zagotovila večino glasov (50,7 odstotka) ter večino sedežev v parlamentu. Problem, kot ga vidi predsednik Portugalske, pri tem je seveda prepričanje večine levosredinskih strank, da se je potrebno upreti »režimu varčevanja«, ki ga Portugalski vsiljuje »trojka« evropskih institucij in mednarodnega denarnega sklada (IMF). Predsednik države namreč meni, da je »preveč tvegano«, da bi Levi blok in Komunistična stranka prišli na oblast, zato je mandat za sestavo vlade – v očitnem poskusu, da bi zadovoljil interese uradnega Bruslja – podelil desnim strankam, ki pa nimajo dovolj glasov za oblikovanje večine v parlamentu. In prav zato je že sedaj očitno, da bo portugalska vlada v naslednjih mesecih, vse do najverjetnejših ponovnih volitev, ostala »opravilno nesposobna«, saj zaradi pomanjkanja podpore v parlamentu ne bo mogla sprejemati potrebne zakonodaje, pač pa bo bolj ali manj lahko opravljala samo »tekoče posle«. Na nek način se torej tudi na Portugalskem dogaja podoben scenarij kot v Grčiji, le s to razliko, da je bila večina v Grčiji po zavrnitvi »varčevalnih« ukrepov soočena s popolno spremembo politične smeri Sirize, ki pa je nato znova dobila (vsaj začasno) demokratično potrditev na volitvah.

»V 40 letih demokracije nobena vlada v Portugalski nikoli ni bila odvisna od protievropskih sil, torej sil, ki bi se zavzemale za razveljavitev Lizbonske pogodbe, Fiskalnega sporazuma, Sporazuma o rasti in stabilnosti in izstopu Portugalske iz evra, ob tem, da so želeli tudi razpad zveze NATO,« je dejal predsednik države v opravičilo svoje odločitve. Predsednik države je ob tem zatrdil, da velika večina ljudi ni glasovala za to, da se v uporabo vrne nekdanja portugalska valuta escudo ter da Portugalska zapusti območje evra, vendar je pozabil povedati, da so komunisti in levi blok medtem že odstopili od zahtev po izstopu iz evra in iz zveze NATO, tako da je del kritike predsednika brez prave osnove.

Ne glede na to pa je mandat za sestavo vlade iz njegovih rok dobil predsednik konservativne vlade Pedro Passos Coelho, in to kljub temu, da je njegova desna koalicija zbrala samo 38,5 odstotka glasov ter izgubila 28 sedežev v parlamentu, medtem ko so leve stranke zbrale 50,7 odstotkov glasov. Socialisti imajo tako 85 sedežev, Levi blok 19, Komunistična stranka pa 17 sedežev v parlamentu z 230 sedeži. Leve stranke imajo torej 121 glasov večine, saj absolutno večino stranke presežejo z 116 sedeži.

Voditelj socialistov Antonio Costa se je na to odločitev burno odzval in dejal, da je predsednik naredil »veliko napako«, ki grozi, da bo državo zapeljala v politični vihar. »Zloraba izključnih pravic parlamenta je nesprejemljiva. Socialisti ne bodo sprejemali podukov od profesorja o tem, kako naj branimo demokracijo,« je dejal predsednik portugalskih socialistov. Podobno menijo v stranki Zelenih. »Predsednik je ta, ki je ustvaril ustavno krizo. Trdi, da nikoli ne bo dovolil oblikovanje vlade, v kateri bi bili Levi ali Komunisti. Ljudje so presenečeni nad tem, kar se je zgodilo,« je ocenil Rui Tavares, poslanec Zelenih.

Socialisti še naprej vztrajajo pri oblikovanju vlade in opozarjajo, da bo manjšinska vlada takoj po imenovanju soočena z glasovanjem o nezaupnici. Nove volitve bi lahko bile najprej v drugi polovici naslednjega leta in tako dolgo bo zagotovo trajalo tudi stanje nestabilnosti v Portugalski, v kolikor politiki ne najdejo druge rešitve. »Volitve v Portugalski ta teden so zadnji dokaz, da ima v primeru, ko volivci posameznega naroda izzovejo politiko varčevanja, prednost monetarna unija ter mednarodni posojilodajalci, ki jih predstavlja,« so bili ob takšnem rezultatu Portugalske »demokracije« jasni v Huffington Postu. Očitno je, da je imel nekdanji grški finančni minister Janis Varoufakis, ki je med prvimi opozarjal na to dejstvo še kako prav, kljub temu, da so volivci po »izdaji« Sirize tej stranki pragmatično še enkrat namenili svoje glasove, medtem ko so radikalni kritiki Sirize ostali v manjšini. Tudi to je bil očitno bolj pragmatičen ritual žrtvovanja demokracije na žrtveniku finančnega kapitala, kot pa primer izvajanja »vladavine ljudstva«. Kot kaže primer Portugalske pa te »izjeme« suspenza demokracije žal vse bolj pogosto postajajo - novo evropsko pravilo.