Darja Kocbek

 |  Ekonomija

V finančnem sektorju raste delež rizičnih finančnih ustanov

Delež skladov in drugih upravljavcev premoženja, ki sodijo med vzporedne oziroma senčne banke, se v finančnem sektorju povečuje, medtem ko se klasične banke še vedno ukvarjajo s sanacijo svojih bilanc po finančni krizi, v poročilu, ki ga je objavila pred dnevi, ugotavlja Evropska centralna banka (ECB).

V zadnjih nekaj letih se je finančno premoženje v območju evra povečevalo v glavnem v nebančnih finančnih ustanovah, piše v poročilu. Senčne banke vključno z investicijskimi in kapitalskimi skladi, pa drugimi nebančnimi posojevalci denarja, so lani imeli za 23 tisoč milijard evrov finančnega premoženja, kar je 38 odstotkov vsega finančnega premoženja. Leta 2009 je ta delež znašal še 33 odstotkov.

V istem obdobju se je delež finančnega premoženja bank v celotnem finančnem premoženju v območju evra padel s 55 na 48 odstotkov. Na podlagi teh podatkov ECB ugotavlja, da senčne banke postajajo vse pomembnejši vir za financiranje gospodarstva območja evra, te institucije postajajo tudi vse pomembnejši vir financiranja za banke.

Problem je, da senčne banke v primerjavi s klasičnimi bankami niso regulirane, zdaj svari tudi ECB. Večina ima sedež v davčnih oazah. Te ustanove za finančni sektor predstavljajo tveganje, če enako kot klasične banke zbirajo denar in dajejo kredite. Toda ECB ne omeni, da se investitorji odločajo za vse bolj rizične naložbe, ki prinašajo višje donose, tudi zaradi politike nizkih obrestnih mer, ki jo v zadnjih letih vodi ECB.

V poročilu pa navaja, da so senčne banke v EU koncentrirane v peščici držav. Kar 75 odstotkov jih je na Nizozemskem, Irskem, v Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. Na Nizozemskem 38,5 odstotka tujih investicij odpade na nebančne finančne institucije, od tega 95 odstotkov na finančne holdinge.

Istočasno, ko je ECB objavila poročilo s svarili glede senčnih bank, so evropski poslanci podprli uredbo o poslih financiranja z vrednostnimi papirji (uredba SFTR). Evropska komisija, ki je novo uredbo predlagala, zagotavlja, da bo z novimi pravili lažje opredeliti tveganja, povezana s financiranjem z vrednostnimi papirji, ter njihov obseg. Senčne banke so po njenem mnenju za gospodarstvo lahko koristne, saj se z njimi razpršijo viri financiranja.

Ob tem ne gre pozabiti, da je evropski komisar za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov Britanec Jonathan Hill, nekdanji lobist in svetovalec finančne industrije.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.