IZAK KOŠIR, STA

 |  Svet

Po 72 letih so ukinili tiskovno agencijo Tanjug, brez službe bo ostalo 180 ljudi 

Sedež Tanjuga v Beogradu

Sedež Tanjuga v Beogradu
© WikiCommons

Srbska tiskovna agencija Tanjug, nekoč tudi agencija nekdanje Jugoslavije, je po več 70 letih prenehala obstajati. Njena direktorica Branka Đukić je v torek obvestila člane kolektiva in predstavnike sindikata, da je bil Tanjug 31. oktobra uradno izbrisan iz registra podjetij. Kot na svoji spletni strani poroča časnik Danas, bo Tanjug po neuradnih informacijah deloval samo še do konca novembra. Zaposlenim naj bi bila izplačana oktobrska plača, dobili pa naj bi tudi odpravnine, ki jim pripadajo po zakonu, je za omenjeni časopis povedal predsednik sindikata Tanjuga Marko Dragišić in dodal, da bo na zavod za zaposlovanje napotenih okoli 180 ljudi.

Na vprašanje, ali držijo informacije, da bo z delom začela nova agencija pri srbski vladi z veliko manj zaposlenimi, je Dragišić odgovoril, da takšnih informacij nima, je pa izvedel, da naj bi vlada o Tanjugu razpravljala na seji. Na Tanjugovi spletni strani so o problematiki, ali Srbija sploh potrebuje Tanjug, odprli celo posebno rubriko z izjavami podpornikov in mnenji strokovnjakov

Tam med drugim odpirajo javni diskurz, zakaj je Tanjug pomemben kredibilen novičarski servis. In kaj doprinaša medijskemu trgu, ko srbsko javnost obvešča s podatkovnim in slikovnim materialom o državi in regiji. Vsakokrat, ko zaslišite ali preberete stavek »po poročanju Tanjuga«, veste, da boste dobili zanesljive informacije, še poudarjajo.

»V Srbiji se je do 1. novembra morala izpeljati privatizacija vseh medijev, ki so bili prej državni, ali pa je imela v njih država večinski delež. Tako se je privatiziralo 76 medijev, za 23 pa ni bilo nobenega interesa s strani potencialnih novih lastnikov, zato so ostali v nemilosti. To, da se govori o novi državni tiskovni agenciji, ki naj bi bila manjša, so zaenkrat zgolj govorice, po mojih informacijah pa to nikakor ne drži. Tanjug je bil največja baza novic, fotografij in videovsebin v Srbiji. Bil je center, od koder so črpali domala vsi kredibilni srbski mediji. Za naš medijski prostor je njegova ukinitev, seveda, zelo žalostna novica, ki bi bo zagotovo vplivala tudi na kakovost medijskih vsebin v Srbiji,« je za Mladino povedal Bojan Cvejić, novinar srbskega časnika Danas in soavtor članka, ki ga lahko preberete tu.

Na srbskem ministrstvu za kulturo in informiranje niso odgovorili na vprašanje časnika Danas, kdo je sprejel odločitev o ukinitvi Tanjuga in zakaj niso zaposlenim ponudili brezplačnih delnic, kot je to predvideno v zakonu za vse državne medije, za katere v postopku privatizacije ne bo interesa kupcev.

V zadnjih mesecih namreč za agencijo Tanjug prek javnih razpisov niso našli nobenega kupca, ukinitev je tako posledica 146. člena Zakona o javnem obveščanju in medijih, ki pravi, da mora tiskovna agencija Tanjug svoj status urediti najpozneje do 31. oktobra. Ker privatizacija ni uspela oziroma, ker kupca ni bilo, je srbska vlada sprejela odločitev o pravnih posledicah, ki so prenehanje delovanja javnega podjetja Tanjug. Ta sklep pa med drugim tudi določa, da bodo vsi zaposleni prejeli odpravnine.

Združenje novinarjev Srbije (UNS) je v torek izrazilo osuplost, ker zaposlenim v Tanjugu, kot tudi v drugih medijih, niso omogočili uveljavitve pravice do omenjenih brezplačnih delnic. Po razlagi, ki jo je UNS neuradno dobil od srbske vlade, je s koncem veljavnosti zakona o Tanjugu 31. oktobra opolnoči formalno-pravno prenehala obstajati nacionalna tiskovna agencija, kot tudi vse pravice do prenosa kapitala brez nadomestila, do katere so imeli do takrat pravico zaposleni.

Tanjug oz. Telegrafska agencija nove Jugoslavije je bil ustanovljen novembra leta 1943 z namenom obveščanja jugoslovanske in tuje javnosti o protifašističnem boju in narodnoosvobodilnem gibanju na območju Jugoslavije. Od leta 1992 je bil Tanjug tiskovna agencija Zvezne republike Jugoslavije, od leta 2003 tiskovna agencija državne skupnosti Srbije in Črne gore, od leta 2006 pa nacionalna tiskovna agencija Srbije.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.