Javno pismo

V sredo 28. oktobra sem bil med 7:40 in 19:00 uro v Dobovi, v t.i. Sprejemnem centru za begunce, ki je bil lociran v nekdanjih prostorih podjetja Beti, v vlogi prostovoljca. Namesto sanitetne enote, ki bi jo človek pričakoval ob tovrstnih razmerah, so bili tam prisotni pripadniki enote Slovenske vojske, ki je opremljena in izurjena izključno za namene posredovanja ob množičnih kršitvah javnega reda in miru. Oboroženi so bili z avtomatskim orožjem in opremljeni z zaščitnimi sredstvi (ščiti in čeladami) ter gumijevkami. V prostorih so bili razporejeni tudi pripadniki Posebne policijske enote, ki so ravno tako usposobljeni za posredovanje ob množičnih kršitvah javnega reda in miru. S tako izrazito izpostavljenimi enotami za razbijanje nasilnih izgredov, se humanitarna kriza ne rešuje, temveč se problem mistifikacije in stigmatizacije ljudi poglablja in ustrahuje celotno javnost. Omenjene enote vsekakor so potrebne za zagotavljanje morebitnih množičnih kršitev javnega reda in miru, vendar bi morale biti postavljene v drugi plan, v ozadje posemezne ‘vstopne točke’ na administrativni meji med dvema državama. V ospredje bi demokratični koordinatorji ljudske volje - ki bi jim morali svetovati svetovalci, katerih delovanje bi moralo vedno temeljiti na človekovih pravicah - poslali usposobljen kader za človeku dostojno obravnavo slehernega človeka. In nikakor ne izvajati represije, ko gre za humanitarno krizo tako velikih razsežnosti. Kaj je botrovalo in kaj botruje tej Evropski krizi, boste prebrali kasneje.

V t.i. Sprejemnem centru je bilo v sredo, 28. oktobra ca 1.500 beguncev. Nameščeni so bili na zunanjem območju ter v treh notranjih prostorih. Prenočevali so na odejah UNHCR, položenih na vlažno zemljo na zunanjem območju in v notranjosti. Infrastrukturna oprema je predstavljala pet (5) prenosnih kemičnih wc-jev, nič (0) košev in nič (0) vreč za smeti. Ljudje so bili prisiljeni bivati v opisanih razmerah. Ob zaključeni izmeni prostovoljcev, potem ko smo ljudi ves dan oskrbovali s podarjenimi rabljenimi oblačili in obutvijo za najmlajše, tudi plenice za doječe otroke, je v Sprejemnem centru ostalo še približno 600-700 ljudi. Tistim, ki so po zaključenem registracijskem postopku bili usmerjeni v nadaljevanje poti, smo razdeljevali suhe obroke, ki smo jih predhodno pripravili zanje. Ti obroki so vsebovali: dva (2) kosa kruha, eno (1) jabolko, eno (1) marmelado oz. med, en (1) topljeni sir za mazanje, eno (1) pollitrsko (0,5 lit.) plastenko vode in eno (1) žitno-čokoladno ploščico oz. dva/tri (2/3) bonbone.

Za vse ljudi, tako otroke kot odrasle, enako.

Med vsemi ljudmi je bilo kar nekaj zdravstvene pomoči potrebnih. Ljudje so v neznosnih razmerah izgubljal zavest. Tudi otrok, ki ga je ob moji prisotnosti k zavesti obujal zdravstveni delavec. Reševalci in zdravstveno osebje so bili locirani v notranjosti kompleksa, kjer so imeli v bližini skladiščnih prostorov in pisarne za registracijo, manjšo pisarno, kateri namembnost so spremenili v začasno ambulanto z najnujnejšimi medicinskimi pripomočki. Dostop zdravstvenega osebja do ljudi je bil popolnoma onemogočen oz. ob vztrajnemu ponavljanju določenim pripadnikom Posebne policijske enote, da je do pomoči potrebnim, potrebno pripraviti precej bolj prilagojen pristop. Ta je bil namreč ‘urejen’ na način, da so se pomoči potrebni morali dobesedno prebiti skozi množico, kjer so jih preostali begunci dvigovali preko kovinske ograje. Ta je namreč ločevala prostor v tretjem, zadnjem prostoru in ni dopuščala nobenega prehoda.

Ljudje, ki so preživeli dan v tem t.i. Sprejemnem centru, so ležali med smetmi in dobesedno ob lastnih iztrebkih. Predstavljajte si pet (5) prenosnih kemičnih stranišč za opravljanje potreb ca 1.500 ljudi. Ljudje so bili v takih okoliščinah in pomanjkanju stranišč, prisiljeni opravljati potrebe tudi po zunanjih ‘skritih kotičkih’. Sprejemni center v notranjih treh prostorih je bil ravno tako popolnoma neprimeren za bivanje in brez osnovne infrastrukture. Razmere so se iz ure v uro slabšale in predstavljale resno tveganje zdravja vseh prisotnih ljudi. Tako beguncev, kot pripadnikov državnega aparata, zdravstvenega osebja in prostovoljcev. Slednji smo v poznih popoldanskih urah in pred zaključeno izmeno opravili čiščenje zunanjega območja in pospravili zares velike količine smeti. Predvsem Predsednik Republike se bo ob vseh dosedanjih prostočasnih opravilih brez dvoma vživel v opisano situacijo. Še enkrat naj poudarim, da ljudje niso imeli niti ene vreče in niti enega koša za smeti. Bila sta sicer dva prazna kontejnerja za odpadke, ki pa sta bila locirana zunaj ograjenega območja, kamor begunci niso imeli dostopa.

Prvo vprašanje vsem trem navezujem na varnost, s katero dobesedno opletate v javnosti in ustvarjate psihotično stanje družbe, ki ji je ob takem vzdušju lažje, dobesedno vladati. S kakšnimi nameni in v čigavem imenu, preko vaših svetovalcev dovoljujete ustvarjanje in vzdrževanje nehumanih razmer vsem sodelujočim? Tako beguncem, ki so rezultat ekspanzivne eksploatacijske in kolonizatorske politike neizvoljenih institucij in njihovih predstavnikov (Evropska komisija in Evropski svet), kot pripadnikom neadekvatnih enot Slovenske vojske in pripadnikom Policije, Civilne zaščite, zdravstvenemu osebju in ne nazadnje prostovoljkam in prostovoljcem.

Navezujoč se na opisano dejansko stanje razmer v t.i. Sprejemnem centru za begunce v dobovski Beti, imam za predsednika republike Boruta Pahorja, predsednika državnega zbora Milana Brgleza in predsednika vlade Mira Cerarja nekaj resnih javnih vprašanj:

- S kakšnimi nameni in v čigavem interesu izjavljate, da gre pri vložitvi pobude za začetek referendumskih dejavnosti glede zakona o obrambi za „eno veliko zavlačevanje“ in kakšno zavlačevanje imate v mislih?

- S kakšnimi nameni in v čigavem interesu zavajate javnost, da bo referendumska pobuda škodila policistom? Policiste razbremenite na mnogo bolj ustreznih načinov, kot s sprejemanjem neustavnih dopolnil obstoječim zakonom.

- S kakšnimi nameni in v čigavem interesu zavajate javnost, da bo referendumska pobuda vplivala na varnost in katero ter čigavo varnost imate v mislih?

- S kakšnimi nameni in v čigavem interesu zavajate javnost, da referendumska pobuda lahko prispeva tudi k okrnjenemu ugledu države v mednarodni skupnosti, ko pa državne in lokalne institucije NISO sposobne zagotoviti niti najosnovnejše infrastrukture za eksistencialne higienske razmere in dopušča nevzdržno bivanje ljudi med smetmi in lastnimi iztrebki?

- S kakšnimi nameni in v čigavem interesu zavajate javnost, da v primeru referenduma nikakor ne gre za referendum proti militarizaciji?

- S kakšnimi nameni in v čigavem interesu delujejo državni organi, ki so pod vplivom neoliberalnega režima, v državi ki nima več niti lastnega nadzora nad državotvornimi institucijami in njihovimi pristojnostmi, ki so na podlagi 3.a člena Ustave Republike Slovenije prenesene na mednarodne institucije in ki v dveh kontekstih kršijo osnovne človekove pravice: v domicilu EU in izven Evropske Unije?

- S kakšnimi nameni in v čigavem interesu zavajate javnost, da je potrebno vpeljati ukrepe, ki so navedeni v NEUSTAVNEM predlogu dopolnitev s 37. a členom Zakona o obrambi, za katerega je tudi zakonodajno-pravna služba Državnega zbora Republike Slovenije podala kar nekaj pomislekov in odprtih nejasnosti ter de iure mnenjem, da ni aplikativen?

- S kakšnimi nameni in v čigavem interesu, režim neoliberalnih strank pravzaprav sploh sprejema nove ukrepe, ki so bili do sedaj povsem razumljivo in hkrati razumno že opredeljeni v obstoječi zakonodaji? Predsednik Vlade velja v neoliberalnih krogih in v delu javnosti za strokovnjaka s področja Ustavnega prava in „bo ob temeljiti analizi situacije, ki se je loteva Vlada“, znal ponuditi smiseln predvsem pa zakonsko tehten odgovor.

- S kakšnimi nameni in v čigavem interesu zavajate javnost, da živimo v izrednih razmerah, ki jih z nesorazmernimi ukrepi pravzaprav ustvarjate izključno režimske neoliberalne stranke in med ljudmi ustvarjate pogoje za povsem ne primer odzive na nastalo situacijo, ki že intuitivno, predvsem pa z zgodovinskega aspekta, za družbo ne pomenijo dobrih obeti?

Soustvarjali ste evropsko krizo, ki jo zdaj poglabljate z neustavnimi ukrepi. S kakšnimi nameni in v čigavem interesu?