Slaven Kalebić Ljubljana

Pozdravljeni,

 V članku "Kako škodljivo je predelano meso?" je novinar Anže Lebinger napisal: Ostro so se na trditve iz raziskave odzvali tudi na spletni strani Wired. "Počakajte. Na tej točki se moramo ustaviti. Slanina ni tako slaba kot kajenje, ko govorimo o raku. Preprosto ne.« Po njihovem so rezultati prikazani zavajajoče. Kajenje namreč povečuje verjetnost tz pljučnega raka za kar 2500-krat, medtem ko redno uživanje predelanega mesa vpliva na verjetnost nastanka črevesnega raka za 18 odstotkov, kar pomeni, da se verjetnost za nastanek raka na ravni celotnega življenja poveča za en odstotek, in sicer na šest odstotkov.

V tem odstavku je (precej malomarno) napisal, da se verjetnost za nastanek pljučnega raka poveča za 2500-krat. Pustimo na stran, da v navedenem viru piše, da se poveča relativno tveganje, pa še bolj pustimo na stran, da se ne poveča relativno tveganje (relative risk), ampak razmerje obetov (odds ratio). Bi pač razumel, da novinar, ki piše o znanosti, ni bil študent in ni opravil enega semestra statistike, nikakor pa si ne bi smel privoščiti pretvorbe 2.500-odstotnega povečanja v 2.500-kratno. Gre za napako s faktorjem 100 - pri že tako zavajajočem podatku, kajti 2500-kratno povečanje razmerja obetov samo po sebi ne pomeni prav veliko, če nimamo podatka o tem, kakšno je izvirno tveganje brez merjenega dejavnika (v tem primeru kajenja). 

Naj ilustriram: na primer, razmerje obetov za nastanek pljučnega raka pri izpostavitvi tobačnemu dimu v okolju (t.i. pasivnem kajenju) je cca. 1,16. Lahko bi žurnalistično zapisali, da se »verjetnost poveča« za 16 % (nikakor pa ne 16-krat). Če vemo, da je incidenca pljučnega raka pri neizpostavljeni populaciji cca 6/100.000 oseb in če se ta »verjetnost« poveča za 16%, dobimo pri pasivnih kadilcih novo vrednost cca. 7/100.000 ljudi. Razlika je torej 1/100.000, kar je vrednost, ki je statistično težko merljiva. No, tako zavajajoča je vrednost OR sama po sebi, že brez tega, da jo pomotoma povečamo 100-krat. 

Kot zanimivost naj povem, da je recimo OR za nastanek raka sečnega mehurja pri pitju klorirane (torej tudi ljubljanske) vode iz vodovoda približno 1,4, (oz. da se »verjetnost«, da boste zboleli, poveča za 40 %). To seveda ne pomeni, da so nam kaj zamolčali, ali da nas po tihem zastrupljajo, gre za to, da je osnovna incidenca raka sečnega mehurja tako majhna, da je to povečanje zanemarljivo, kljub temu, da je videti precej zastrašujoče.

Z drugimi besedami - veselo pijte vodo iz vodovoda, veselo se izpostavljajte tobačnemu dimu, ne bo vam nič. Nikar pa ne kadite, tukaj je tveganje precej veliko, kljub temu, da je 100-krat manjše, kot ste zapisali v članku.

Lep pozdrav, Slaven Kalebić Ljubljana