Begunci bodo imeli pozitiven vpliv na gospodarstvo EU

Trije milijon beguncev, ki naj bi do leta 2017 prispeli v EU, po mnenju Pierra Moscovicija, evropskega komisarja za ekonomske in finančne zadeve, ne bodo predstavljali posebnega bremena za EU, pač pa bodo imeli "marginalni pozitivni vpliv" na rast gospodarstva ter k tej rasti prispevali od 0,2 do 0,3 odstotne točke. Komisar je tudi dejal, da bi ta slab, toda pozitiven vpliv beguncev na gospodarstvo lahko vplival na to, da bi se v evropskih držah zmanjšala sovražnost do beguncev."To pomeni, da priliv beguncev ne bo imel negativen vpliv in en bo vplival na to, da bi ljudje v evropskih državah zaradi beguncev izgubljali delo," je dejal evropski komisar ob predstavljanju ekonomskih predvidevanj za letošnjo jesen.

Evropska komisija sicer pričakuje, da se bo v države članice EU do konca letošnjega leta preselilo 15 milijonov ljudi, kar naj bi se leta 2016 povečalo še za 1,5 milijona, leta 2017 pa naj bi v države EU prispelo še pol milijona beguncev. Skupaj bi to, če se računa še število neuspešnih prosilcev za azil, lahko pomenilo 0,4 odstotke več prebivalstva EU. Do gospodarske rasti bi lahko prišlo tudi zaradi večje porabe državnih sredstev zaradi beguncev. Temu bi nato sledila srednjeročna rast zaradi povečanja števila delavcev, če bi seveda bile na voljo "primerne politike, ki bi omogočile dostop do trga dela".

Vendar pa to ne velja za vse begunce. Nemška politika je v zadnjih dnevih sicer poslala nekaj različnih signalov. Najprej se vladne stranke niso dogovorile za posebna področja sprejema beguncev, nato pa je kot strela z jasnega udarila vest, da naj bi Nemčija v prihodnje beguncem iz Sirije omogočala le še "nadomestno zaščito", to pa pomeni, da ne bodo imeli dostopa do trga dela in v Nemčijo ne bodo mogli pripeljati svojih družin. Za razliko od tistih doslej, ki naj bi imeli pravico do triletnega bivanja naj bi begunci od sedaj dobivali samo pravico do enoletnega bivanja.

Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je istočasno apeliral na Albance, da prenehajo s prihodi v Nemčijo in zahtevati politični azil, saj bodo njihove prošnje zavrnjene. Nemški notranji minister je izrazil "veliko zaskrbljenost", ker je samo letos okoli 50.000 Albancev zahtevalo politični azil v Nemčiji. Med obiskom v Albaniji je dejal, da si Albanci želijo v Nemčijo predvsem zaradi iskanja služb, da pa bodo njihove zahteve po novem zavrnjene v okviru hitrejših, tri tedne trajajočih postopkih. "Ni razlogov, da bi Albanci prosili za politični azil. Njihova država je demokratična," je dejal Thomas de Maiziere.

Na splošno naj bi gospodarstvo EU v naslednjih dveh letih po grški krizi zmerno okrepilo in to kljub slabim razmeram, ki vladajo v svetovnem gospodarstvu. Rast naj bi bila v letu 2015 1,6 odstotna, leta 2016 1,8 odstotna, leta 2017 pa 1,7 odstotna. Zmerno okrevanje napoveduje tudi podpredsednik Valdis Dombrovskis. K takšnim podatkom naj bi svoj prispevek dale nizke cene nafte, nizka obrestna mera ter velika pomoč Evropske centralne banke v obliki "kvantitativnega spuščanja". Kljub temu pa bo tudi v območju evra potrebno nadaljevati z reformami.

Kljub temu pa bodo posebne skrbi tudi v prihodnjih mesecih v EU sprožali zapleti s sestavo učinkovite vlade na Portugalskem, ki bi se lahko kmalu spremenili v novo vladno krizo z novimi predčasnimi volitvami visok deficit Španije, Francije in Italije ter nejasna situacija v Grčiji, ki se še zmeraj sooča z ekonomsko krizo, sredi katere je na njenih obalah na obalah samo letos pristalo več kot 600.000 beguncev. Grčijo tudi naslednje leto čaka recesija, ki naj bi se po optimističnih napovedih končala leta 2017. Vendar pa so se napovedi evropske komisije v zvezi z Grčijo že tolikokrat izkazale za napačne, da tem predvidevanjem ne gre verjeti na besedo. V zvezi z deficitom tudi številna velika gospodarstva EU še vedno kršijo svoje obljube – čeprav je dogovorjena meja 3 odstotke, bo na primer španski javni dolg leta 2016 še vedno 3,6 odstotka, več kot so napovedovala predvidevanja.