Pismo v odziv na Pahorjev četrtkov nagovor glede begunske krize

Po četrtkovem govoru predsednika Boruta Pahorja v Državnem zboru glede begunske krize je nastalo pismo predsedniku, ki so ga podpisali številni, tudi znana javna imena. Podpisniki pravijo, da jih je ob izjavi, ki je pravzaprav pomenila, da mora Slovenija ostati v schengenskem območju ne glede na povzročene žrtve, spreletel srh tudi zaradi nedržavniškega vsiljevanja odločitve med dvema zloma. Zapisali so: »Po vašem se država in njeni prebivalci ter prebivalke bodisi odpovemo občutku za sočloveka bodisi se izločimo iz evropske povezave.« Pismo objavljamo v celoti.

Pismo predsedniku Borutu Pahorju: Vsiljevanje odločitve med dvema zloma ni vredno državnika

Spoštovani Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor!

Četrtkov nagovor poslankam in poslancem Državnega zbora Republike Slovenije glede tako imenovane begunske krize ste zaključili z besedami “Za nobeno ceno se meja najbolj povezanega dela Evropske unije ne sme premakniti z naše južne meje na Karavanke. To je državni interes strateškega značaja.”

Tistim, ki smo zvečer istega dne pred parlamentom prižigali svečke za v Sredozemskem morju tragično umrle begunce in begunke, migrante in migrantke na poti za svobodno in dostojanstveno življenje, in teh je bilo po podatkih na ta dan 3408, in vsem tistim, ki razumemo, da prinaša politika EU in držav članic do beguncev in migrantov nepotrebno trpljenje in smrtne žrtve, je ob takšni brezsrčni izjavi spreletel srh. Kakšen strateški značaj? Kot predsednik republike dobro veste, da bi pomenilo zaprtje južne meje verjetno nepredstavljivo nasilje nad begunci, begunkami in migranti, migrantkami. Najprej ko bi policija in vojska s policijskimi pooblastili uporabila silo proti nesrečnim ljudem, ki se nimajo kam vrniti, nato ko bi zaradi domino učinka zapiranja meja na jug z begunsko potjo lahko začele upravljati kriminalne združbe ter diktatorski režimi v evropski soseščini.

Gospod predsednik, takšna izjava, ki podpira med slovensko politiko razširjenje pozive k zaprtju meje in njeni militarizaciji, piše scenarij za strahovit zločin. Zločin nad nemočnimi ljudmi, ki bežijo pred vojnim, ekonomskim in socialnim opustošenjem in tudi zločin nad demokracijo in humanostjo slovenske družbe. Zagotovo veste, da ograje na mejah v funkciji njihovega zapiranja delujejo zgolj z drastičnim zmanjšanjem demokratičnih standardov. Kot vam mora biti vsaj iz zgodovinskih učbenikov jasno, da državni zločin nad dehumanizirano skupino ljudi vodi v splošno brutalizacijo in dehumanizacijo družbe.

Gospod predsednik, Slovenija je vpeta v svet in kot takšna mora sprejeti odgovornost. Če bo njena vlada nasilno zaprla mejo, to ne bo pomenilo, da naša država in njena politika nimata odgovornosti do beguncev in begunk ter migrantov in migrantk. Že sedaj nosita odgovornost za vsakega utopljenega človeka v Sredozemskem morju. Kot tudi za nepotrebno trpljenje ljudi na slovenskem delu balkanske poti, ker slovenska politika in njena vlada razumeta begunce, begunke in migrante, migrantke kot grožnjo varnosti in ne kot priložnost, da se izkažemo kot vključujoča, humana in odprta družba.

Gospod predsednik, ob vaši izjavi, ki pravzaprav pomeni, da mora Slovenija ostati v schengenskem območju ne glede na povzročene žrtve, nas spreleti srh tudi zaradi nedržavniškega vsiljevanja odločitve med dvema zloma. Po vašem se država in njeni prebivalci ter prebivalke bodisi odpovemo občutku za sočloveka bodisi se izločimo iz evropske povezave. Takšni postavitvi dileme botruje hlapčevska in brezhrbtenična drža, ki v Sloveniji in njenih prebivalcih ne vidi soustvarjalcev Evropske unije in sveta. Če bi se postavili v vlogo aktivnega soustvarjalca političnega in družbenega okolja, kar bi institucija predsednika države po definiciji morala predstavljati, bi videli, da obstajata drža in delovanje onkraj vsiljene izbire. Slovenija lahko svoje moči usmeri v zmanjšanje trpljenja, ki so mu podvrženi begunci in begunke ter migranti in migrantke na balkanski poti in obenem aktivno deluje za spremembo evropske mejne in migracijske politike, ki bo ob upoštevanju svobode gibanja za vse in univerzalne pravice do migriranja omogočila legalne poti za begunce in begunke ter ostale migrante in migrantke. Če vam je težko priznati enako človeškost komurkoli na tem svetu, se vsaj spomnite prejšnjih generacij Slovencev in Slovenk, ki so kot begunci, begunke in ekonomski migranti, migrantke obogatili marsikateri del sveta. Je tak spomin povsem obledel?

Spoštovani predsednik, v Sloveniji smo številni, ki zavračamo vsiljeno izbiro manjšega zla, ko gre za tako imenovano begunsko krizo. Tudi z našim konkretnim angažmajem na način nudenja pomoči beguncem ter iskanjem humanih in demokratičnih odgovorov in rešitev. Pri tem smo dediči tistih slehernikov in slehernic ter državnikov in državnic, ki v kritičnih trenutkih niso podlegli oportunizmu, ampak so aktivno spreminjali svet na bolje. Bodite njihov dedič tudi vi.

Podpisnice in podpisniki po abecedi:

Organizacije in kolektivi:

Avtonomni prostor Rog

Čajanka z Roso

Časopis za kritiko znanosti

Inštitut za delavske študije

Iskra

Kolektiv Angart film

Kulturno društvo Gmajna

Loka, mesto vseh

Mirovni inštitut

Protestival

Protirasistična fronta brez meja

Puntarji, gibanje za aktivno državljanstvo

Socialni center Rog

Zavod APIS

4. skupina Združene levice

Posameznice in posamezniki:

Aigul Hakimova

Alenka Hladnik

Aleš Suša

Alma Rogina

Ana Jug

Ana Kralj

Andrej Kurnik

Andreja Hočevar

Jadranka Vrtlar

Anja Cerjak Kovačec

Anka Kočevar

Armin Salihović

Barbara Jerina

Radko Sedlak

Gregor Vrhovnik

Helena Krapež Škoberne

Satja Lumbar

Darko Bodnaruk

Barbara Kresal

Barbara Turk Niskač

Blaž Brečko Ilc

Bojan Brecelj

Boris Vezjak

Boštjan Nedoh

Brane Solce

Breda Luthar

Dana Mesner-Andolšek

Danijela Tamše

Darij Zadnikar

Darja M. Lukman

Klavdija Blažun

Mojca Razpotnik

Darja Oražem

Darko Fabjan

Denis Oprešnik

Drago Matkovič

Elena Pečarič

Eva Japelj Preželj

Eva Marn

Franc Tominec

Gabi Čačinovič Vogrinčič

Gal Oblak

Goran Smuk

Gorazd Kovačič

Gregor Maraž

Gregor Rozman

Gregor Vellacher

Helena Krabež Škoberne

Igor Mlakar

Igor Ž. Žagar

Insan Salihović

Irena Marjeta Evačič

Ivana Petan

Ivi Špelko

Branko Karlovčec

Jaka Fabjan

Jana Kolarič

Mirjana Petrovič

Edita Olas

Friderik Klampfer

Črt Reberšak

Jana S. Rošker

Janez Bertoncelj

Janez Muhvič

Janez Zalaznik

Jani Golob

Janja Rakuš

Jasmina Memić

Jelka Zorn

Jernej Amon Prodnik

Jernej Polovšek

Johanna Štangler

Josip Rastko Močnik

Jože Vidmar

Jure Močnik

Jurij Smrke

Karmen Mavri

Karmen Vršić Drevenšek

Katarina Majerhold

Katarina Višnar

Katja Coraci

Katja Jezeršek

Katja Mrak

Lidija Povše

Lilijana Burčar

Maja Breznik

Maja Likar

Manca Šetinc Vernik

Mare Mlačnik

Marjeta Vakar Manfreda Bissue

Marko Borko

Meta Breznik

Meta Kramar

Metka Mencin Čeplak

Metka Roj

Miha Andrić

Miha Blažič

Miha Poredoš

Mirjana Petrovic

Miša Hrib

Mitja Svete

Mitja Velikonja

Mojca Žerak

Monika Kalin Golob

Natalija Djoković

Natalija Vrečer

Nataša Kotar

Nataša Šušteršič

Nenad H. Vitorović

Nikolai Jeffs

Nina Gorenc

Nina Kozinc

Nina Mešl

Nina Pohleven

Nina Šoštarič

Olivija Vodovnik

Peskar Dušan

Petra Čičić

Petra Meško

Rajko Muršič

Ralf Čeplak Mencin

Renata Šribar

Romana Zajec

Sabina Đogić

Samo Ribič

Ljiljana Radosavljević

Sanja Fidler

Sara Fabjan

Sara Verderber

Sarah Lunaček

Saša Hrženjak

Sašo Slaček Brlek

Senka Polanec

Slavica Čuk

Sonja Kodre Stankovič

Sonja Živkovič

Špela Breceljnik

Špela Peršl Mlakar

Svit Valovnik

Špela Šuškovič

Katarina Nadrag

Lučka Koščak

Matjaž Grgić

Tea Martinović

Bojan Stepančič

Tadeja Fabjan

Tamara Povh

Tanja Rener

Tanja Završki

Tatjana Greif

Tjaša Vidmar

Tomaž Gregorc

Tomaž Jakhel

Tomaž Sajovic

Uršula Lipovec Čebron

Valter Cvijić

Vesna Leskošek

Vesna Ornik

Vida Črnivec

Vojko Balantič

Zana Fabjan Blažič

Zlatka Strgar

Žiga Vodovnik