Ukrajina odstranjuje kipe svojega osvoboditelja

V Ukrajini se pospešeno pripravljajo na odstranjevanje kipov generala, ki je Ukrajino – osvobodil in rešil nacistične okupacije. Po poročanju časnika Svobodnaja Pressa namerava urad župana Kijeva kmalu odstraniti 79 kipov iz časa Sovjetske zveze, vse to pa zaradi nedavno sprejetega »antikomunističnega zakona«. Med njimi se nahaja tudi kip sovjetskega generala Georgija Žukova na zgradbi ukrajinskega ministrstva za obrambo. Za to odstranitev so oblasti poskrbele tudi za »uradno« pojasnilo, ki se glasi, da je general Žukov »sodeloval v represiji nad kmeti v času več kmečkih uporov med leti 1920-1922« ter da je zato »vojni zločinec«.

Zgodovinarji se s tem ne strinjajo. »V času državljanske vojne se dogaja cela vrsta stvari. Vendar se v tem času nihče ni boril proti kateremukoli narodu, to je bila socialna vojna med bogatimi in revnimi. Reči, da se je Žukov boril proti navadnim ljudem, je neumnost. »Žukov se je boril za sovjetsko vlado,« opozarja Mihail Mijagkov, znanstveni direktor ruskega vojaško-zgodovinskega društva.

»In v resnici je Žukov naredil veliko za Ukrajino. Če govorimo o dolgi, herojski obrambi ukrajinske prestolnice, potem se moramo spomniti Žukova, ki je bil tedaj general in se je boril na jugozahodu. Po smrti generala Batunin v rokah ukrajinskih nacionalistov, ki jih je vodil Stepan Bandera, se je Žukov boril na prvi ukrajinski fronti. In njemu se moramo zahvaliti, da je bilo osvobojen velik del desnega krila Ukrajine. Sedanja ukrajinska vlada pa bi želela iz spomina ljudi izbrisati vse, kar se ne sklada z novo ideologijo – ideologijo ukrajinizacije. Za to so pripravljeni ponovno napisati celotno zgodovino, samo da bi prikazali 'posebno usodo' ukrajinskih ljudi, ki naj bi bili žrtve stoletij trpljenja, zatiranja in uzurpacij, da bi končno sedaj dosegli svojo svobodo,« opozarja Igor Šatrov, analitik in direktor nacionalnega Inštituta za razvoj moderne ideologije.

Ukrajina je namreč letos sprejela novo zakonodajo, s katero je popolnoma prepovedala ne zgolj nacistične, pač pa tudi vse komunistične in delavske simbole – torej tudi rdečo zastavo, srp in kladivo ter rdečo peterokrako zvezdo. Kmalu po napovedi nove zakonodaje so v nekaterih mestih zahodne Ukrajine skupine državljanov že pričele s samostojno »demontažo« in razbijanjem spomenikov sovjetski vojski ter raznim zgodovinskim osebnostim. Istočasno je nova zakonodaja kot »borce za svobodo« ustoličila tudi pripadnike nekdanje »uporniške armade« Stepana Bandere, ki je v času druge svetovne vojne kot kolaboracijska sila tretjega rajha sistematično pobijala ne samo Ruse, pač pa tudi Poljake, Žide in druge »neukrajince«. Nov zakon namreč ne zahteva samo odstranitev vseh »komunističnih« simbolov, pač pa tudi spremembe imen ulic dosedanjih junakov druge svetovne vojne in odstranitev številnih spomenikov. Celo Oleksander Klimenko, minister za finance v vladi, priznava, da je to skoraj nemogoča naloga za obubožano državo, saj bi uresničitev zakonov stala več sto milijonov evrov. V Ukrajini je namreč 459 mest, vsako mesto pa ima v povprečju 30 ulic imenovanih po osebah iz časa Sovjetske zveze. Sprememba imen ni preprosta, ker morajo vsi, ki živijo ali delajo v teh ulicah, zamenjati vse svoje dokumente, potrebno pa bo spremeniti tudi arhive in zemljevide. Zakon je prizadel tudi Komunistično stranko, ki sicer več nima poslancev v parlamentu, vendar ima še vedno 112 poslancev v regionalnih parlamentih.

Tudi vse bolj prisotno poveličevanja kolaboracionista Stepana Bandere in njegovih privržencev vzbuja veliko nelagodja. Okoli 200 pripadnikov njegove »armade« je sicer še zmeraj živih, toda veliko je tudi pričevanj in nespornih dokazov o etničnem čiščenju in grozodejstvih, ki so jih pripadniki te na prvi pogled »uporniške« sile izvajali v času nemške okupacije Ukrajine. Stepan Bandera je 30. junija leta 1941, ob prihodu nemških enot v Ukrajino, razglasil neodvisno ukrajinsko državo. V razglasitvi je pisalo, da bo Ukrajina »tesno sodelovala z nacistično Veliko Nemčijo pod vodstvom Adolfa Hitlerja, ki v Evropi in svetu vzpostavlja nov red ter pomaga Ukrajincem, da se osvobodijo moskovske okupacije«. V naslednjih razglasitvah je bilo zapisano, da je potrebno »uničiti poljsko inteligenco« ter »asimilirati t. i. poljske kmete«. Od leta 1942 do leta 1945 so enote Stepana Bandere – kljub temu da je bil medtem že zaprt v Nemčiji – v Ukrajini pobile okoli 70.000 Poljakov in drugih manjšin, večinoma žensk, otrok, neoboroženih moških in starcev. Najbolj odgovoren za te masakre je bil voditelj OUN-B Mikola Lebed, toda tudi Stepan Bandera se ni mogel izogniti zgodovinski odgovornosti za zločine. Vendar je že nekdanji predsednik Ukrajine Viktor Janukovič Stepana Bandero leta 2010 odlikoval kot »heroja Ukrajine«. Takrat so zoper to potezo protestirale ne samo židovske in poljske organizacije, pač pa tudi Evropski parlament. Danes je drugače, odstranjevanje generala Žukova pa evropske države spremljajo brez protestov.

Zgodovinar David Marples je že v preteklosti opozoril, da je »odstranjevanje vseh spomenikov sovjetske dediščine je sporno« ker je »Rdeča armada vendarle odstranila nacističen režim iz Ukrajine in to v zavezništvu z zahodnimi silami. Sovjetski voditelji, kot sta bila na primer Hruščev ali Brežnjev, so bili na primer rojeni ali so mladost preživeli v Ukrajini, ukrajinski kulturni razvoj pa so podpirali tudi drugi komunistični voditelji, kot je na primer Petro Šelest. Ta zakon želi odstraniti njihov prispevek k moderni Ukrajini,« je ocenil Marple in izrazil prepričanje, da bodo s temi spremembami imeli težave tudi Poljaki, ki so bili med največjimi žrtvami etničnega čiščenja in genocida ukrajinskih kolaborantov ter novih ukrajinskih »herojev«.