IGOR MEKINA

 |  Svet

Medijski trendi: Tiskani dinozavri drvijo proti prepadu

Medijski tisk ...

Medijski tisk ...
© John S / Flickr / CC

Po poročanju Washington Examinerja resne medije v ZDA vse bolj pesti ista težava kot dnevne in tedenske časopise. Vse skupaj je rezultat dramatične »smrtne spirale« upadanja bralcev, izgube zaposlitev ter naraščanja pomena »mnenjskega novinarstva«, ki je bilo najbolj popularno na samem začetku sodobnega novinarstva, pred dvema ali tremi stoletji. Tokra se sicer odvija na spletu. Zadnje poročilo Instituta Brookings navaja, da so resni mediji v ZDA že »v nevarnosti«. Neprestano namreč upadajo zaslužki od reklam in drugi povezani prihodki, s tem pa tudi število zaposlenih, predvsem v tiskanih medijih ter še posebej v dnevnikih. To nato javnost sili, da sama ocenjuje različne vesti, brez »filtriranja« in usmerjanja urednikov: »Zaradi teh trendov se številni ljudje sprašujejo, kdo bo poslej zbiral vesti za javnost. Internet je res vsem omogočil, da izrazijo svoje mnenje – pa če kaj vedo ali ne – vendar je tudi zmedel bralce. Ob odsotnosti načeloma nevtralnih posrednikov, kot so novinarji, uslužbenci, ki preverjajo dejstva in uredniki, imajo bralci pogosto težavo pri oceni verodostojnosti tega, kar berejo.«

Tudi Emma Green, izvršna urednica spletne strani TheAtlantic.com ocenjuje, da se mediji vse bolj usmerjajo proti »mnenjskemu« novinarstvu, številke upada tiskanih medijev v ZDA pa so zelo zaskrbljujoče. V ZDA se danes s poročanjem ukvarja pol manj ljudi kot pred štirimi desetletji – 32.000 novinarjev, število dnevnih časnikov pa je upadlo s 1800 leta 1945 na samo okoli 400. Tiskane izdaje na število prebivalstva so padle pod 15 odstotkov. Televizija in radio ostajata pomembna, vendar tudi tem medijem njihov pomen upada. Predvsem tiskani dnevni mediji so »dinozavri«, medtem ko novice postavljajo vedno bolj »digitalne.« Družabna omrežja dovoljujejo novicam, da postanejo »viralne«, mladim generacijam pa se vse več novic predstavlja skozi humor.

Leta 1990 so v ZDA časniki zaposlovali 56.900 novinarjev, industrija pa je lastnikom prinašala 20-odstotne dobičke. Toda po internetni revoluciji je konec leta 2008 v časopisni industriji delalo le še 46.700 novinarjev, danes pa samo še 32.000 novinarjev. Prihodki od internetnega oglaševanja so se sicer že leta 2008 povečali za 19,3 odstotka, na 796 milijonov dolarjev. Toda, ker je oglaševanje v medijih padlo za 10,02 odstotka na 10 milijard dolarjev, to pomeni, da so samo v enem letu tiskani mediji v ZDA izgubili milijardo dolarjev, česar počasen vzpon “online” oglaševanja seveda ne more pokriti. Časopisna industrija, ki je v ZDA še leta 2006 obračala okoli 50 milijard dolarjev prihodkov, jih danes zasluži še komaj 20, od tega pa komaj petino z digitalnimi vsebinami.

Številni dnevniki v prvi fazi transformacije (ta najverjetneje že kmalu čaka tudi slovenske tiskane medije ) doživijo pretvorbo v brezplačnike ali pa pričnejo izhajati samo enkrat tedensko. V Veliki Britaniji je tako na primer Evening Standard, časnik s častitljivo tradicijo, ki ga je kupil ruski magnat Aleksander Lebedev, že pred nekaj leti postal brezplačnik. Po ugotovitvah uprave je bila to še edina možnost za preživetje časnika – večji doseg in večji dohodki od reklam naj bi namreč finančno “pokrili” finančno luknjo, ki nastaja zaradi vse manjšega števila kupcev.

Internet ogroža tudi mnoge druge medije v ZDA. Vsi podatki nazorno kažejo, da tiskane naklade vztrajno padajo, obisk digitalnih vsebin pa enako vztrajno narašča. Pri tem so računalniki že v zatonu – od najpomembnejših 50 digitalnih medijev jih ima 39 že več obiskovalcev, ki dostopajo do vsebin iz prenosnih naprav (telefonov in tablic) kot pa iz domačih računalnikov.

Ena od študij USC Annenberg, ameriške fakultete za komunikacije in novinarstvo, je tudi odkrila, od kod pravzaprav prihaja večina novic, ki jih prebiramo v medijih. Pokazala je, da zbiranje informacij še zdaleč ni več prva naloga časnikov. Celoten informacijski sistem namreč deluje tako, da se začne z agencijami in konča z zbiralniki novic – časniki pa so nekje v sredini. Potrebni so nam torej za razumevanje in analizo ter za udarna odkritja, manj pa za poznavanje vsakodnevnih novic, podobno kot tedniki.

Časopisna industrija bi zato morala potegniti glavo iz peska, saj bodo v prihodnosti časniki samo eden od stotin, če ne tisočev virov, iz katerih bodo ljudje dobivali informacije, aktivna vloga novinarjev pa bo vse manj pomembna pri odkrivanju »najnovejših novic« (breaking news) in bolj v analitični strani – v njihovi razlagi. Večina časnikov zato že preizkuša sistem “mikro plačil” za izbrane rubrike. Da bi takšni sistemi lahko dolgoročno zaživeli, kažejo tudi raziskave podjetja Boston Consulting Group, ki je ugotovilo, da so uporabniki vse bolj pripravljeni plačevati tudi za novice na internetu. Kar 67 odstotkov vprašanih in 72 odstotkov vprašanih v ZDA je namreč odgovorilo, da so pripravljeni plačevati za vsebine z Interneta. Vendar pa niso pripravljeni plačati prav veliko. Večina bi jih plačala od treh dolarjev (v ZDA in Avstraliji) do sedem dolarjev (v Italiji). Potencialni kupci za novice “online” bi tudi raje plačevali časnikom, kot pa drugim medijem, na primer televizijskim postajam ali raznim spletnim portalom. Vendar pa niso pripravljeni plačevati za vsebine, ki so tako ali drugačne prisotne na večini medijev na internetu.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.