Tea Wutte

 |  Svet

Tudi Makedonija gradi ograje

© Profilmedia

Potem ko je Nemčija napovedala spremembo svoje politike podeljevanja azila, hkrati pa so se ograje iz bodeče žice pojavile na slovensko-hrvaški meji, se je tudi Makedonija, ključna tranzitna država za prehod beguncev miz Grčije proti severu, kjer nato begunci prečkajo še Srbijo, odločila za postavitev ograj na meji z Grčijo, sicer članico EU in Schengenskega območja.

Makedonija naj bi pričela s takojšnjimi pripravami na izgradnjo ograje in to samo na določenih »odsekih meje« z Grčijo, da bi na ta način, kot poroča makedonska agencija MIA, »upočasnili« dotok beguncev v državo. Odločitev o tem je sprejel Svet za nacionalno varnost Makedonije, ki mu je predsedoval makedonski predsednik Gjorge Ivanov. Naloga izgradnje ograje je bila poverjena vojski Makedonije, ki mora postaviti ograje »tam kjer bodo potrebne«. Makedonija je seveda ena od prvih držav na »balkanski poti« beguncev iz Bližnjega vzhoda, saj se po vstopu v Grčijo večina beguncev odpravi proti severu, le manjši del pa proti zahodu. Po nekaterih predvidevanjih bi se lahko tok beguncev zaradi vse slabšega vremena v prihodnje usmeril bolj proti zahodu, tako da bi begunci še enkrat prečkali morje in iz Albanije ali Grčije pripluli do južne Italije, ali pa bi preko Črne gore in BiH vstopili v hrvaško in nato ob jadranski obali potovali proti severu. Vsekakor pa jih na koncu te poti čaka še vstop v Slovenijo in nato Avstrijo in Nemčijo.

Makedonski svet za nacionalno varnost je ob odločitvi o izgradnji nove ograje sporočil, da cilj izgradnje ograje ni preprečevanje prehoda beguncev, pač pa zgolj njihovo »usmerjanje« oziroma da so »tehnične ovire« predvidene zgolj kot »zadnje sredstvo« ki jih bo Makedonija uporabila le, če bodo druge države na poti beguncev proti zahodu »bistveno omejile« tok v svoje države, saj bo v tem primeru tudi Makedonija omejila tok migrantov in beguncev skozi Makedonijo.

Makedonijo – podobno kot nekatere druge države na »balkanski poti« – skrbijo predvsem kontradiktorna poročila o nemški prihodnji politiki do beguncev. Že neposredno pred terorističnimi napadi v Parizu je nemška kanclerka Angle Merkel doživela nepričakovan »upor« – s strani članov lastne vlade. V zadnjih dnevih sta dva dolgoletna zaveznika Merklove – finančni minister Wolfgang Schäuble in notranji minister Thomas de Maizière – javno dvomila o vzdržnosti strategije vlade ter zahtevala bolj trdo politiko, da bi se zaustavil tok prebežnikov. Finančni minister Schäuble je v sredo govoril celo o potencialnem in destruktivnem »plazu« beguncev. »Plaz se lahko sproži kadar se nekoliko nepreviden smučar spusti po hribu in potisne samo malo snega,« je dejal nemški finančni minister in s tem po oceni mnogih z analogijo okrcal izjavo Angele Merkel, s katero je le-ta septembra omogočila prihod v Nemčijo tisočem beguncev, ki so bili ustavljeni na Madžarskem, ocenjuje Politico. Stranka Angele Merkel se sooča tudi s kritiko opozicije, predvsem stranke AfD. Pada ji tudi podpora, s septembrskih 42 odstotkov na 37 odstotkov oktobra. Da se je od Angele Merkel, ki jo mnogi državljani vidijo v vlogi »matere Nemčije« sedaj »distanciral« celo Schäuble, nekoč tudi notranji minister in član stranke CDU-CSU z najdaljšim stažem v nemškem parlamentu, prav tako dokazuje globino delitev v nemški družbi, ki jo povzroča begunska kriza. Konservativni del stranke Angele Merkel je že dalj časa prepričan, da je politika »odprtih vrat« sedanje nemške vlade napaka. Da so trenja velika tudi z notranjim ministrom se je pokazalo v trenutku, ko je nemška vlada za koordinacijo nemških odzivov na krizo imenovala Petra Altmaierja iz kanclerkinega kabineta, ne pa de Maizièreja, katerega ministrstvo je odgovorno za obravnavo prosilcev za azil. In zdi se, da tudi de Maizière ne popušča, saj je prejšnji teden napovedal, da bo prosilcem za azil Nemčija podeljevala azil samo za eno leto (ter brez pravice, da zaprosijo za združitev družin) in ne za tri leta, kot je bilo doslej. Nemška vlada pa je pozneje sporočila, da teh sprememb za zdaj še ne bo. Predvsem združitev družin ostaja sporno vprašanje, saj bi to pomenilo, da bi Nemčija v prihodnje morala sprejeti še več dodatnih milijonov beguncev iz Bližnjega vzhoda.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.