Zakaj bi morale biti vse žrtve napadov Islamske države obravnavane enako

Več kot 40 ljudi je umrlo v terorističnem napadu, ki ga je le en dan pred napadi v Parizu Islamska država izvedla v Bejrutu. Žrtve tega napada niso deležne enake pozornosti in obravnave kot žrtve v Parizu, v ameriškem magazinu Time opozarja Aryn Baker, sedanja dopisnica iz Afrike in nekdanja vodja dopisništva za Bližnji vzhod.

Ko je bila sredi prejšnjega desetletja dopisnica v Pakistanu in Afganistanu, je skušala točo terorističnih napadov osmisliti z lastnim matematičnim algoritmom. Poimenovala ga je talibanska matematika. Prvi samomorilski napad je bil mednarodna novica. Da bi drugi napad bil še zgodba, je moralo biti število žrtev višje kot pri prvem. Skušala je tudi ugotoviti, koliko Pakistancev ali Afganistancev mora umreti, da njihova tragedija postane enako pomembna novica kot smrt enega Američana. Vprašala se je, na kateri točki vojni dopisniki prenehajo poročati imena in podrobnosti, s katerimi postane žrtev napada »eden od nas«, in začnejo preprosto poročati o številu žrtev ion mrtvi postane »eden od njih«.

Na to je vnovič pomislila v zadnjih dneh, ko sta teroristična napada pretresla Bejrut, kjer je bila dopisnica med letoma 2010 in 2014, in Pariz, kjer je živela konec 90. let prejšnjega stoletja. Napad v Bejrutu, v četrtek, 12. novembra, je terjal 43 žrtev, 200 je bilo ranjenih. Ta napad je bil novica, saj je bil najhujši bombni napad po koncu državljanske vojne, ki se je končala leta 1990, a hkrati so bila poročila o njem omejena na geopolitiko. Mediji so poročali, da je odgovornost za napad prevzela Islamska država, zgodil se je v soseski, ki je utrdba Hezbolaha, ki se v Siriji bori na strani predsednika Bašarja Al Asada in ga podpira Iran.

V mednarodnih poročilih ni bilo novic o posledicah napada v Bejrutu ali svojcih žrtev. V poročilih o napadu v Parizu pa žrtve dobivajo imena, skupaj z njihovimi kratkimi biografijami je ta napad postal veliko bolj oseben. Prizorišča napada so znana tisočem turistov, ki se spominjajo lepih počitnic na ulicah, v barih in klubih Pariza, pa tudi milijonom ljudi po svetu, ki poznajo Pariz kot mesto ljubezni. Bejrut je po besedah Aryn Baker svetovljansko mesto kulture, toda kmalu potem, ko se je priselila, je na vsa okna namestila varnostno folijo, ki preprečuje, da bi jo v primeru bombnega napada zasuli drobci stekla.

Dopisnica revije Time ne ve, kateri algoritem uporablja Facebook za aktiviranje središča za pomoč, prek katerega si ljudje lahko v primeru katastrof sporočajo, da so na varnem in se lahko povezujejo drug z drugim. Prav tako ji ni znano, zakaj se ta pomoč ni sprožila po napadu v Bejrutu.

Ne glede na razloge za različen globalni odziv na napada v Bejrutu in Parizu je sporočilo jasno. To je, da so nekatera življenja vredna več, opozarja Aryn Baker. Islamska država ni samo francoski problem ali ruski problem, če bodo potrjene informacije, da je v Egiptu pred nedavnim sestrelila rusko potniško letalo. Islamska država prav tako ni samo libanonski problem. Dokler ne bo priznanja, da je njen napad v eni državi napad na vse, bo Islamska država nerešen problem.