Nevarnosti cirkuške politike

Prihodnji predsednik ZDA se bo soočal z močno grožnjo džihadistov, z vse hujšimi posledicami podnebnih sprememb in gospodarstvom z vse večjo neenakostjo. ZDA zato potrebujejo posebej modrega in sposobnega voditelja. Toda proces za njegovo izbiro je cirkus, več vodilnih kandidatov pa klovnov, opozarja profesor na kalifornijski univerzi Berkeley in nekdanji minister za delo Robert Reich. Tako je zato, ker lahko vsakdo, ki ima dovolj velik ego in denar, kandidira za predsednika ZDA.

Stranke pri tem nimajo tako rekoč nikakršne vloge, saj lahko vsakdo, ki ima zelo bogate prijatelje, ustanovi Superpolitični akcijski odbor ali Super PAC. Milijarderji si tako lahko financirajo svojo lastno kampanjo. Kandidat, ki je posebej čudaški, škandalozen in neposreden, ima zagotovljene veliko brezplačne propagande. Donald Trump potem, ko je junija napovedal svojo kandidaturo za predsednika ZDA, za televizijske spote ni porabil niti dolarja.

Robert Reich nadaljuje, da kandidati danes v predvolilni kampanji lahko povedo karkoli hočejo o svojih kvalifikacijah ali osebni zgodovini, tudi čiste laži. Razkritja teh laži v medijih nimajo nikakršnega učinka. Prav tako medijske ocene predvolilnih obljub kandidatov nimajo nobenega vpliva na volivce, nekoč so ga imele.

In nenazadnje, kandidati za predsednika ZDA lahko danes širijo sovraštvo in fanatizem, da bi si zagotovili večjo podporo. Včasih so spoštovane osebnosti dvignile glas proti takšni demagogiji in fanatiki so se bili prisiljeni odstraniti. Danes pa se ne zgodi nič, če kandidati govorijo, da ZDA muslimanskih beguncev ne bi smele sprejeti, da musliman nikoli ne bi smel biti predsednik ZDA, da so nelegalni delavci iz Mehike morilci.

V času, ko je posebej pomembno, kdo bo postal predsednik, imamo politiko, ko lahko kandidat postane vsakdo, ki mu uspe zbrati dovolj denarja, lahko karkoli pove o sebi, predlaga karkoli absurdnega in je za povrh obravnavan resno. Tako je zato, ker Američani ne zaupajo več institucijam, ki zanje filtrirajo in temeljito preverjajo potencialne voditelje.

Politične stranke državljani v veliki meri prezirajo, vodilni mediji so po njihovi oceni pristranski in noben mnenjski voditelj nima več dovolj širokega spoštovanja, da bi lahko vplival na večino državljanov. Vedno več Američanov je prepričanih, da je celoten sistem manipuliran – vključno z velikimi strankami, mediji in vsemi, ki jih čisla srenja.

Tako so samo kandidati in javnost, med njimi ni nikogar. Uspeh na volitvah je zato odvisen predvsem od zabavljaštva in samopromocije. Govorjenje resnice in zagovarjanje razumne politike je manj pomembno kot priljubljenost na socialnih omrežjih. Biti razumen je manj koristno kot zbuditi pozornost. Razumni argumenti so manj koristni kot dvig priljubljenosti.

Taka cirkuška politika je lahko zabavna za gledanje, a je zelo nevarna za Ameriko in celoten svet, opozarja Robert Reich. Čisto možno je, da bodo Američani prihodnje leto za novega predsednika izvolili enega od klovnov.