Tudi vse več Fincev si želi izstopiti iz območja evra 

Finska je bila včasih vzorna učenka Evropske unije (EU), zdaj je vse bolj njena »bolnica«. Grozi ji četrto leto recesije zapored, kar je najdaljše slabo obdobje za njeno gospodarstvo po drugi svetovni vojni, opozarja die Welt. Mnogi Finci vidijo krivca za to v evru, ki njihova ga uspešna soseda Švedska ni prevzela.

Nezadovoljstvo Fincev z evrom je tako veliko, da od poslancev v parlamentu zahtevajo razpravo o izstopu iz območja evra. Državljanska pobuda, katere cilj je organizacija referenduma o izstopu iz območja evra, je zbrala 50 tisoč podpisov. Zaradi te ljudske iniciative je parlament prisiljen to temo uvrstiti na dnevni red.

Giles Gale, ekonomist v družbi RBS v Londonu, pravi, da je Finska v mnogih ozirih nova »bolnica Evrope«, čeprav je dolga leta veljala za trdno in konkurenčno državo. Četudi njeni problemi niso tako hudi kot v času krize sredi 90. let prejšnjega stoletja, ko so banke bile pred propadom, stopnja brezposelnosti pa je dosegla 18 odstotkov, je Finska zdaj pred težkimi izzivi. Sedanje težave bo rešila težje kot pred dvema desetletjema tudi zato, ker zdaj nima lastne valute, ki bi bila prožna, pravi Gale.

Mnogi izvedenci so prepričani, da je Finska dokaz, da evro ni izpolnil pričakovanj, da bo ljudem zagotovil blaginjo in izenačitev življenjskega standarda. Na Finskem se je zgodilo ravno obratno. V zadnjem letošnjem četrtletju se je BDP zmanjšal za 0,6 odstotka, kar je več kot v Grčiji. Finski BDP je osem let po izbruhu finančne krize skoraj za 8 odstotkov nižji od ravni pred krizo. Finska je zato skupaj z Italijo in Grčijo med najslabšimi članicami območja evra.

Fince pa žalosti predvsem primerjava s sosedo Švedsko. Gospodarstvi obeh držav sta namreč do izbruha finančne krize rasli podobno hitro, zdaj pa je švedska rast za 20 odstotnih točk višja. Ker Švedska nima evra, Finci kot enega od glavnih krivcev za svoje težave zato vidijo v evru. Leta 1992 je k reševanju krize res veliko pripomogla finska centralna banka s svojo denarno politiko. Na hitro je za deset odstotnih točk znižala obrestno mero, zaradi česar se je močno znižal tečaj finske marke. Skupaj s temeljitim prestrukturiranjem gospodarstva se je leta 1993 začelo močno okrevanje. Danes z evrom tega recepta ni mogoče ponoviti. Pred prevzemom evra je Finska konkurenčnost svojega gospodarstva lahko močno povečala z zniževanjem vrednosti nacionalne valute (marke).

Danes ima Finska probleme, s katerimi se ne srečuje nobena druga država z evrom, kar ekonomisti imenujejo asimetrični šok. Eden takšnih problemov je padec nekdanjega paradnega proizvajalca mobilnih telefonov Nokia, ki je v najboljših časih ustvaril 4 odstotke nacionalnega BDP. Zdaj ta delež znaša samo 0,5 odstotka. Nokia je bila ena največjih plačnic davkov finski državi, vsak četrti evro davka, ki ga je pobrala finska država, je bil njen. Nokia je izgubila boj s tekmeci, ker je zamudila prehod na pametne telefone.

Digitalna revolucija je spravila v težave še eno panogo na Finskem. To je papirna industrija, ki predstavlja 18 odstotkov finske industrije. Proizvajalci papirja so zaradi vse hujše konkurence iz Azije svoje zmogljivosti zaradi zmanjšanja povpraševanja po njihovem papirju že zmanjšali za četrtino. Velik problem za Finsko je Rusija, ki je med tremi njenimi glavnimi gospodarskimi partnericami. Rusko gospodarstvo je v recesiji, v veliki meri tudi zaradi sankcij Zahoda, zaradi katerih so Finci prav tako morali zmanjšati izvoz v to državo.

Čeprav predlog za izstop iz območja evra podpirajo tudi nekateri predstavniki vlade, je za to malo možnosti. Evro po anketi evropske komisije še vedno podpira 64 odstotkov Fincev, a delež tistih, ki ga ne podpirajo, raste. Glavni problem pa je, da v evropskih pogodbah izstop iz območja evra sploh ni predviden. Študija evroskeptičnega inštituta Euro ThinkTank je pokazala, da bi Fince izstop iz območja evra in vrnitev k lastni valuti stala 20 milijard evrov. Te stroške bi dolgoročno lahko poplačali.