Prva banka od varčevalcev že zahteva plačilo

Medtem ko banke že nekaj časa razmišljajo, da bi za svoje stranke uvedle negativno obrestno mero, kar pomeni, da bi jim za svoje vloge morali plačevati, namesto, da bi zanje dobili obresti, je majhna švicarska banka Alternative Bank Schweiz prva banka, ki je svoje varčevalce obvestila, da bodo morali od začetka leta 2016 plačati za denar, ki ga imajo na računih. Negativna obrestna mera bo za varčevalce, ki imajo na računih do 100 tisoč evrov, znašala 0,125 odstotka, za tiste z višjimi zneski pa 0,75 odstotka. Negativna obrestna mera za varčevalce je posledica odločitve švicarske centralne banke, ki ji morajo banke plačati 0,75 odstotka, ko pri njej naložijo svoje depozite.

Negativno obrestno mero je za banke uvedla tudi švedska centralna banka. Ta znaša 0,35 odstotka. Evropska centralna banka za depozite, ki jih pri njej hranijo čez noč, bankam zaračuna 0,2 odstotka. Tudi danski centralni banki morajo banke za depozite, ki jih imajo naložene pri njej, plačevati. Uvedba negativne obrestne mere je po pojasnilih ekonomistov in centralnih bank orodje, s katerim hočejo ljudi in podjetja spodbuditi, da bi manj varčevali in več trošili in investirali ter tako zagnali gospodarsko rast.

Velike švicarske banke so del stroškov, ki jih imajo s plačilom za depozite pri centralni banki, za zdaj prenesle na svoje institucionalne stranke. Alternative Bank Schweiz, ki je specializirana za financiranje socialnih in okoljskih projektov, pa se je odločila to breme prenesti na varčevalce zato, ker ji je negativna obrestna mera odnesla celoten dobiček. »Odločitev o uvedbi negativne obrestne mere nas stane veliko denarja – v bistvu toliko, kot je lani znašal naš celotni dobiček,« razlaga predsednik uprave Martin Rohner.

Večina varčevalcev je po njegovih besedah negativno obrestno mero sprejela. Tiste, ki so se odločili zaradi tega zapreti račune in oditi k drugim bankam, pa naj bi po Rohnerjevih pričakovanjih nadomestili novi varčevalci. »Z medijsko pozornostjo prihajajo nove stranke, ki za nas prej niso vedele in želijo z nami deliti naše vrednote,« pojasnjuje.

Med ustanovitelji Alternative Bank Schweiz sta švicarska podružnica okoljevarstvene organizacije Greenpeace in švicarska stranka zelenih. Lani je imela 1,6 milijarde švicarskih frankov kapitala, večinoma podpira stanovanjske kooperative, projekte za zagotavljanje dostopnih stanovanj, za trajnostno rabo energije in biološko kmetijstvo.

Ellen Brown, ustanoviteljica Inštituta za javno bančništvo (Public Banking Institute), na svojem blogu pojasnjuje, da je v negotovih časih »denar kralj«, centralne banke pa to sistematično onemogočajo. Zato sprašuje, ali je namen njihove politike negativnih obrestnih mer res spodbuditi gospodarsko rast.

Centralne banke v času slabih gospodarskih razmer v teoriji z namenom, da bi spodbudile »povpraševanje«, z znižanjem obrestne mere spodbudijo potrošnike, da dvignejo svoj denar z bančnih računov in ga potrošijo za nakupe. Ti nakupi spodbudijo povpraševanje in gospodarsko rast. Čeprav so obrestne mere že nekaj časa na ničelni stopnji, si gospodarstvo še vedno ni opomoglo.

Za običajne ljudi to pomeni, da je teorija napačna in jo je treba spremeniti, centralne banke pa zdaj poskušajo še z negativno obrestno mero. Če obrestno mero potisnejo prenizko, utegnejo varčevalci dvigniti denar z računov in prihranke pretopiti v denar, kar lahko prej ovira kot spodbuja gospodarstvo. Zato Ellen Braun opozarja, da utegne imeti politika ničelne in negativne obrestne mere drug namen – ukinitev fizičnega denarja in s tem prevzem popolnega nadzora nad našim denarjem.

Business Insider pa opozarja, da bo naslednjim korak omejitev zneskov, ki jih je mogoče dvigniti, če bodo potrošniki denar, ki ga imajo na banki, začeli množično hraniti v nogavicah. O uvedbi kontrol za dvige denarja ne govori le Andrew Haldane iz angleške centralne banke Bank of England, ampak tudi Benoît Cœuré iz Evropske centralne banke (ECB).