Sestrelitev zaradi enostransko »premaknjene« meje

Obtožbam in protiobtožbam Rusije in Turčije zaradi sestrelitve ruskega bombnika Su-24 se še zmeraj ni videti konca. Medtem ko ruska vojska zatrjuje, da je letalo letelo znotraj njihovega zračnega prostora, turška vojska trdi, da se je nekajsekundna kršitev zgodila znotraj njihovega zračnega prostora.

Joyce Nelson na strani Counterpunch prinaša preprosto pojasnilo, ki kaže, da imata po svoje obe strani »prav« – razlika je samo v tem, kako namreč definirati – mejo. Gre pravzaprav za novico, ki jo je že 6. oktobra letos objavil kanadski portal Global Research oziroma Michel Chossudovsky, ki je citiral članek sirskega portala SFP o tem, kako je Turčija enostransko premaknila svojo mejo. In prav zato ruska letala letijo in so letela znotraj veljavnih mednarodnih meja, medtem ko je Turčija računala, da je rusko letalo vstopilo v »turški zračni prostor«. Portal »Svoboden sirski tisk« (SFP) je namreč poročal, da je Turčija »enostransko 'premaknila' turško-sirsko mejo za pet milj južneje«. Meja je bila torej na ta način enostransko premaknjena za okoli osem kilometrov, oktobra pa so se tudi začele pojavljati prve obtožbe Turčije, češ da Rusija s svojimi letali krši turški zračni prostor.

Po podatkih portala Svoboden sirski tisk »Rusi letijo zelo blizu meje in bombardirajo položaje nekaterih protisirskih borcev, ki jih podpira Turčija. Za to imajo tudi dobre razloge: mesto v planinskem delu severne pokrajine Latakije je glavno vozlišče za tihotapljenje blaga in ljudi med Turčijo in Sirijo in po poročilih deluje kot glavna vstopna točka za orožje dostavljeno sirskim upornikom pod vodstvom s strani ZDA vodenih Prijateljev Sirije, skupine zahodnih in Bližnjevzhodnih držav«. Zanimivo je, da je tej skupini držav v začetku pristopila tudi Slovenija. Članek navaja, da je eno rusko letalo morda res »nekoliko preletelo preko meje« vendar je bil »pravi razlog« za trditve o kršitvi turška »enostranska premaknitev turško-sirske meje proti jugu«. Turčija je namreč junija leta 2012, ko je sirska protizračna obramba sestrelila turško letalo, ki je res letelo v sirskem zračnem prostoru, sprejela nova vojaška pravila, s katerimi je razglasila novo »vmesno območje« in zatrdila, da bo turško vojno letalstvo »vsako tarčo, ki bo vstopila v območje petih kilometrov od turške meje smatralo za sovražnika in ukrepalo v skladu s tem«. SFP je takšno enostransko »premaknitev meje«, ki seveda nima nobene podlage v mednarodnem pravu razglasilo za »kršitev« ter »neumnost« in ocenilo, da ruska letala ne bodo spoštovala novega »območja« pač pa samo legitimno mejno črto. Tako je res bilo, toda turška vojska je očitno postopala v skladu z »novo mejo.«

Da je to res, kaže že navajanje številk: Turški viri trdijo, da je bilo letalo kilometer znotraj njihove »meje«, ruska vojska pa, da je bilo letalo štiri kilometre od meje. Skupaj je to torej pet kilometrov, točno toliko, kolikor znaša turška enostransko razglašena »cona«. Rusko letalo se je torej zadrževalo znotraj veljavnih meja Sirije, Turčija pa je letalo sestrelila izven svojih meja, v nekakšnem prostem območju »lova«, ki ga je določila sama, v nasprotju z mednarodnim pravom in brez kakršnegakoli soglasja s Sirijo. In ker so tudi slovenski predstavniki v zvezi NATO ubogljivo dvignili roke ter podprli akcijo Turčije, se je tako tudi Slovenija znova (po vilenski izjavi in drugih podpornih dejanjih, s katerimi je podprla nezakonite vojne) postavila na stran države kršiteljice mednarodnega prava, države, ki s svojimi letali sestreljuje druga letala – in to ne katerakoli, pač pa letala države, oborožene z 7700 jedrskimi glavami – in se ob tem še postavlja v vlogo »žrtve«.

Vse skupaj je še toliko bolj absurdno tudi zato, ker so ruska letala po podatkih ruske vojske v zadnjih dnevih uničila »več kot 500 tovornjakov-cistern« od približno 1000, ki jih ima na voljo ISIS, in s pomočjo katerih Islamska država s preprodajo iraške nafte preko Turčije služi okoli 800 milijonov dolarjev mesečno. In v tem smislu je trditev, da je Turčija »sodelavka teroristov« seveda še kako na mestu. Manj razumljivo je, kako je mogoče, da članice zveze NATO tako brez razmisleka podpirajo vse bolj islamizirano Turčijo, ki je svoje interese povezala globoko z interesi teroristov Islamske države, torej prav istih, ki s svojimi napadi pustošijo po mestih evropskih mest. Težava seveda ni v »premaknjeni« meji, pač pa v »premaknjenih« politikih, ki brez razmisleka »kupujejo« turške neresnice.