Rusija ustavila dobavo plina in premoga Ukrajini

Odnosi med Ukrajino in Rusijo se znova zapletajo. Po prepovedi letalskih povezav med Ukrajino in Rusijo, ki jo je sprejela ukrajinska vlada, je vlada to prepoved razširila tudi na prepoved preletov ukrajinskega ozemlja. Kmalu zatem so »neznanci« zrušili štiri daljnovode ki dovajajo električno energijo do Krima in s tem povzročili skoraj popoln električni mrk na polotoku, ki je od lani del Rusije. Več kot 90 odstotkov uporabnikov na Krimu nima več elektrike, večina zgradb prav zato tudi nima ogrevanja, bolnišnice in druge kritične ustanove pa si pomagajo z agregati. Kot odgovor na vse to je Rusija Ukrajini ustavila dobavo premoga, pa tudi plina. Pri premogu ima Ukrajina resne težave, saj so njeni najpomembnejši rudniki na območju Doneške in Luganske republike, torej izven nadzora osrednjih oblasti. Rudniki v preostalem delu Ukrajine proizvajajo le premog slabše kvalitete, katerega izkop ni gospodaren, premog pa ni uporaben za delovanje elektrarn.

Pri plinu so razlogi, vsaj uradni, finančne narave. Ruski Gazprom je namreč sporočil, da je znova zaradi neplačevanja računov ustavil dobavo plina Ukrajini. Predsednik uprave Gazproma Aleksej Miller je dejal, da je Ukrajina do sedaj uporabila ves plin, ki ga ja plačala, novega vnaprejšnjega plačila pa Gazprom ni dobil in je zato tudi ustavil dobavo plina. Iz Ukrajine so takoj zatem sporočili, da ruskega plina pravzaprav sploh ne potrebujejo in da so ga v resnici prenehali kupovati oziroma da ga bodo kupovali od »Evrope«. Glede na to, da tudi Evropa plin kupuje od Rusije to seveda ne pomeni nič drugega kot to, da namerava Ukrajina kupovati ruski plin s pomočjo »obratnega toka« plina, glede tega pa je Rusija že večkrat zatrdila, da to ni mogoče storiti brez novih pogodb z Gazpromom, ki pa jih podjetje ni pripravljeno podpisati. V tem primeru bi šlo za nezakonito ravnanje, posledica tega pa bi lahko bila popolna ustavitev dobav plina EU preko Ukrajine, kar se očitno že dogaja.

Ukrajinska vlada je to svojo odločitev sicer predstavila kot odločitev vlade, ki je svojemu podjetju Naftogaz odredila, da naj neha kupovati ruski plin. »Niso oni ustavili dobav plina – mi smo ga prenehali kupovati,« je zatrdil predsednik ukrajinske vlade Arsenij Jacenjuk. Rusija je doslej sicer dobave plina preko Ukrajine v zadnjem desetletju ustavila večkrat, najprej leta 2006, nato leta 2009 in zaradi spora glede cene plina s Kijevom za šest mesecev tudi leta 2014. Kot odgovor na to se je Ukrajina s pomočjo »obratnega toka« plina pričela oskrbovati s plinom iz Slovaške, Madžarske in Poljske. Edina težava te »diverzifikacije« je seveda v tem, da gre še vedno za – ruski plin, ki pa v Ukrajino prihaja po drugih plinovodih.

Ob tem ni mogoče spregledati opozorila, ki ga je predsednik uprave Gazproma izrekel tudi članicam EU, ko je ob zadnji zapori dobave plina dejal, da bo »zavrnitev kupovanja ruskega plina ustvarila resno nevarnost za zanesljiv transport plina v Evropo skozi Ukrajino ter za oskrbo ukrajinskih porabnikov plina v prihajajoči zimi«. Ukrajina in Rusija sta tudi drugače že drugo leto na nasprotnih bregovih tudi pri določanju cene plina, doslej pa so bila ta nasprotja večkrat presežena ob posredovanju Evropske Unije. Vendar pa so temeljna vprašanja ostala odprta, saj je Rusija napovedala, da bo v nekaj letih prenehala pošiljati plin čez Ukrajino, hkrati pa je EU dosegla, da je propadel načrt Južnega toka, s katerim bi ruski plin preko Bolgarije in Srbije prihajal do jugovzhodne Evrope. Zahodna Evropa sicer ne bo hudo prizadeta tudi v primeru, če se dobave ruskega plina preko Ukrajine v celoti ustavijo, saj evropske države dobivajo po tej poti samo del plina, vse ostale količine pa dobivajo preko »Severnega toka«, plinovoda »Bratstvo« in drugih poti ter afriških držav in Norveške ter Škotske, le vzhod Evrope pa preko Slovaške, Belorusije in Madžarske.

Kljub temu pa Will Martin v Busines Insiderju opozarja, da je ta novica »resnično slaba za Evropo«, kajti ne glede na druge vire oskrbe z plinom je »Evropa močno odvisna od plina, ki se transportira iz Rusije in katerega večina gre skozi Ukrajino«, zaradi česar bi »popolna prekinitev dobav lahko predstavljala potencial za začetek energetske krize v Evropi«. Države so seveda različno odvisne od ruskega plina. Najbolj so od ruskega plina odvisne nekatere vzhodne članice EU, pa tudi Italija in Nemčija. Pravi razlog za prekinitev plinskih dobav pa bi lahko bila nedavna »električna« kriza na Krimu, ki je nastala zaradi prekinitve dobave elektrike zaradi terorističnega napada na daljnovode, ki so ga izvedli nekakšni »ukrajinski mali zeleni možje«, Ukrajina pa nato daljnovodov še vedno ni popravila, čeprav je trdila, da za to potrebuje le štiri dni.