IZAK KOŠIR, STA

 |  Politika

Cerar sestajanja ožjega kroga članic EU ne odobrava, podpira pa zajezitev "migracijskih pritiskov" 

Miro Cerar, slovenski premier

Miro Cerar, slovenski premier
© Borut Krajnc

Slovenski premier Miro Cerar je včeraj ob prihodu na vrh Evropske unije (EU) in Turčije, pred katerim se je v Bruslju ločeno sestala manjša skupina članic unije z Nemčijo na čelu, ocenil, da je takšno sestajanje evropskih držav v ožjem krogu zaskrbljujoče. Dodal je, da ne zgolj zaradi Slovenije, temveč zaradi EU same, zato tovrstnega sestajanja ožjega kroga ne odobrava. "Vsekakor sem proti takšnemu srečevanju in temu, da Slovenija v to ni vključena. Ko bom izvedel več, bom lahko tudi bolj jasno komentiral," je izjavil Cerar.

Pred vrhom EU in Turčije, ki naj bi se dogovoril o skupnem akcijskem načrtu za obvladovanje "begunske krize", se je v Bruslju sestala koalicija osmih članic, ki naj bi bile pripravljene sprejeti sirske begunce neposredno iz Turčije.

Ob tem se pojavljajo ugibanja, ali ne gre tudi za pogovore o mini schengnu, saj so v tej "koaliciji voljnih" države, ki se jih je omenjalo prav v tem kontekstu. Pred vrhom so se sestali Nemčija, Avstrija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Švedska, Finska in Grčija.

Medtem ko teh neformalnih srečanj po Cerarjevih besedah za zdaj ni smiselno resneje komentirati, pa je ključno poudariti, da je včerajšnji vrh EU in Turčije zelo pomemben: "Gre namreč za velik korak naprej v sodelovanju s Turčijo pri preprečevanju migracijskih tokov, ki so zdaj popolnoma neobvladani, še posebej na meji med Turčijo in Grčijo."

Poleg pomoči Turčiji, da lahko "na svojem ozemlju ustrezno poskrbi za begunce in prepreči njihov prodor v Evropo preko Grčije", gre po njegovih besedah tudi za razpravo o nadaljevanju zastalega procesa približevanja Turčije EU in možnosti nadaljnje vizumske liberalizacije.

Članice unije naj bi Turčiji pri soočanju s sirskimi begunci v prihodnjem letu pomagale s tremi milijardami evrov. Pol milijarde naj bi črpale iz evropskega proračuna, preostalih 2,5 milijarde evrov pa naj bi članice prispevale na podlagi deleža bruto nacionalnega dohodka.

Slovenija naj bi po bruseljskem izračunu prispevala 6,5 milijona evrov. To je po Cerarjevih besedah okvirni izračun, ki še ni uraden, je pa zagotovo sprejemljiv, saj je manj od stroškov, ki jih ima Slovenija zaradi "nenadzorovanega toka beguncev po balkanski poti".

Premier Cerar je opomnil, da ne govorimo "samo o denarju, ampak o preprečevanju humanitarne krize in vzpostavljanju normalnega reda v evropskih državah". Prav okrepitev sodelovanja med EU in Turčijo je po njegovem na področju migracij za Slovenijo prioritetnega pomena in tako podprl skupen akcijski načrt, ki bi prispeval k "zajezitvi trenutnih visokih migracijskih pritiskov na Evropsko unijo, vključno s Slovenijo". Ob tem pa za učinkovito obvladovanje po besedah premierja ne sme izostati niti aktivno zmanjševanje obsega migracij v ostalih državah na tako imenovani "balkanski poti". 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.