Rusija proti Turčiji uvedla sankcije – celo potovalnim agencijam nasvet, naj tja ne omogočajo več potovanj

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal ukaz, s katerim je Rusija zaradi sestrelitve vojaškega letala Su-24 s strani Turčije tej državi uvedla sankcije. Dekret se imenuje »ukrepi za zagotavljanje nacionalne varnosti Ruske Federacije in zaščito njenih državljanov pred kriminalnimi in nezakonitimi dejanji ter uvedba posebnih ekonomskih ukrepov zoper Turško Republiko.« V skladu z ukrepom bo prepovedan uvoz številnih izdelkov, turške organizacije pa bodo lahko samo v omejenem okvirju poslovale na turškem trgu. S prvim januarjem prihodnjega leta je tudi prepovedano zaposlovati turške državljane. Prepoved ne velja za tiste, ki so bili zaposleni po pogodbah, sklenjenih pred tem datumom. Uvedena je tudi prepoved vseh čarterskih poletov civilnih letal s Turčijo, potovalnim agencijam pa je svetovano, naj tja ne omogočajo več potovanj. V Turčijo sicer vsako leto odpotuje okoli 3,3 milijonov ruskih gostov, ker je od 12 do 20 odstotkov vseh tujih gostov v Turčiji. Rusi so za Nemci že dolga leta najbolj številna skupina tujih gostov. 

S 1. januarjem leta 2016 se ponovno uvaja tudi vizumski režim za turške državljane, kar pa ne bo prizadelo tistih, ki imajo urejeno stalno prebivališče ali delajo v turškem veleposlaništvu in konzulatih. Zelo verjetno bodo prekinjene tudi pogodbe o izgradnji prve turške jedrske centrale ter projekt Turškega toka. V Rusiji namreč tudi zato, ker je bil prelet letala vnaprej prijavljen tudi ZDA, ki so te podatke sporočale naprej svojim zaveznicam, tudi Turčijo, dvomijo, da je pri sestrelitvi njihovega letala šlo za »incident.« Po priznanju turškega predsednika vlade da je sam ukazal sestrelitev ruskega letala sem je postavilo vprašanje, kako je mogoče, da je v samo 17 sekundah izvedel za kršitev in ukazal sestrelitev letala, še posebej zato, ker tudi dokazi kažejo, da je letalo letelo tako hitro, da bi celo v primeru, če bi vstopilo v turški zračni prostor, le-tega preletelo v samo nekaj sekundah. Tudi dejstvo, da je tudi Turčija sama že velikokrat (samo letos v Grčiji 144-krat) kršila grški zračni prostor ter kršila zračni prostor drugih držav ter ob sestrelitvi lastnega letala leta 2012 razglašala povsem drugačne standarde pravilnega odziva je rusko vlado prepričalo, da je šlo v tem primeru za »zasedo« in za »vbod v hrbet s strani sodelavcev teroristov« in ne za »incident«. Turški predsednik, ki je večkrat dejal, da sestrelitve ne obžaluje, je v pogovoru za francoski kanal France 24 v četrtek vendarle dejal, »da bi v primeru, če bi vedeli, da je letalo rusko, letalo opozorili na drugačen način.« Prav tako je dejal, da je njegov klic Vladimirju Putinu ostal neodgovorjen. Turčija je na jug države hkrati poslala še 20 tankov ter v oporišče bliže Siriji premestila 16 svojih lovcev.

Posledice pa so že vidne. Okoli 39 turških trgovcev, ki so obiskali Rusijo s turističnimi vizumi je bilo zadržanih zaradi »neresničnih izjav glede poti v državi.« Turška agencija Anadolu je tudi sporočila, da so bili zadnji ruski letalski napadi v Siriji usmerjeni zoper turške tovornjake s pomočjo blizu obmejnega mesta Azzaz in ob tem ubili sedem turških voznikov. Mesto je ključna vstopna točka za upornike, ki dobivajo pomoč iz Turčije. Rusija je tudi sporočila, da je pričela z intenzivnim bombardiranjem položajev turkmenskih upornikov ob meji s Turčijo, hkrati pa je v Sirijo poslala svoj najmodernejši protiletalski sistem S-400. Ruski mediji so obenem pričeli z medijsko kampanjo zoper Turčijo, v tujih medijih pa se je pojavilo veliko informacij o turški vpletenosti v različne nezakonite aktivnosti v Siriji, na primer v tihotapljenje nafte ter antičnih umetnin.

Sicer pa to ni nekaj res novega – že britanski novinar Martin Chulov je za Guardian poročal, da je po podatkih dobro obveščenega vira ameriški vpad v eno od skrivališč ISIS-a prinesel »neizpodbitne« dokaze, da so se turški uradniki o prodaji nafte pogajali neposredno s pripadniki ISIS-a. To so potrdili tudi predstavniki Kurdov in celo sam podpredsednik ZDA Joe Biden, ki je Turčijo obtožil, da se pretvarja, da ne vidi tihotapljenja v korist ISIS-a. Biden je ob tem poleg Turčije obtožil tudi države, kot na primer Savdsko Arabijo, Združene Arabske Emirate in še nekatere, da pri svoji pomoči sirski opoziciji niso dovolj natančno »pretehtale« komu dajejo denar in orožje, ki so jih na koncu uporabili radikalci. Vendar se je ameriški podpredsednik za te izjave pozneje opravičil, češ da ga niso dobro razumeli.

V bolj simbolični gesti  pa je ruski parlament predlagal zakonsko spremembo, s katero bi vsakomur, ki bi zanikal, da je bil množični poboj Armencev v času Otomanskega imperija leta 2015 genocid, grozila petletna zaporna kazen. Uporaba besede »genocid« je v Turčiji še danes sporna in turški državni organi posvečajo veliko diplomatskih naporov širjenju svojega vidika teh dogodkov, veleposlaništva Turčije pa (tudi v Sloveniji) redno razpečujejo knjige s turškim stališčem tega obdobja zgodovine.