IGOR MEKINA

 |  Svet

Začela se je kitajsko-evropska »petletka«

Kitajska je nedavno sprejela novo »petletko«. Poleg te pa je pravkar sprejela še eno, petletni načrt za razvoj gospodarstva držav srednje in vzhodne Evrope s Kitajsko. Petletke se v socializmu na naših tleh niso posebej obnesle in starejše generacije se jih spomnijo potem, da je bilo nekaterega blaga preveč, drugega pa premalo. Toda na Kitajskem zadeva deluje, tudi zato, ker država določa samo glavne prioritete in s pomočjo ene same stranke vodi državo, medtem ko gospodarstvo v veliki meri deluje po tržnih načelih. To dokazuje že 13 kitajskih »petletk.«

Doslej četrti Vrh držav Srednje in Vzhodne Evrope s Kitajsko je letos potekal prvič na Kitajskem, s pričetkom v Suzhoju, kjer je potekal tudi 5. Ekonomsko-poslovni forum predstavnikov držav povezave. Na Vrhu je bila sprejeta strategija za naslednjih pet let ter operativne smernice delovanja povezave. Kitajska rast je v zadnjih letih sicer upadla, pa vendar še zmeraj napreduje precej hitro in kot predvideva zadnja »petletka«, naj bi kitajsko gospodarstvo v prihodnje raslo z najmanj 6,5 odstotno letno rastjo in to še najmanj do leta 2020.

Na Kitajskem nov gospodarski načrt pomeni tudi konec dosedanje metode gospodarske rasti zasnovane na nizkih plačah in poceni izdelkih namenjenih izvozu. Več pozornosti je namenjeno krepitvi srednjega razreda in potrošniške družbe. Še pomembnejše sporočilo kitajskega predsednika predsednikom Kitajske Ši Džinpinga se nanaša na trditve o nujnem konfliktu med vodilnimi silami, predvsem ZDA kot danes najmočnejšo državo sveta in Kitajsko kot vse močnejšo državo. Kitajski predsednik je pred gospodarstveniki najpomembnejših podjetij v Seattlu že pred dvema mesecema jasno povedal, da v zgodovini ne obstaja nič podobnega »Tukididovi pasti«, torej da ne obstaja nujnost nekakšne vojne med ZDA in Kitajsko, o kateri pogosto razglabljajo ameriški analitiki, da pa v »primeru, če bi velike države znova naredile napake pri svojih strateških izračunih lahko ustvarijo takšno past same zase.« Torej nekako tako, kot so se »strateško preračunale« ZDA, ki so od svojih intervencij v Afganistanu, Iraku, Libiji in Siriji, pričakovale povsem drugačne rezultat.

Kitajska medtem stavi na gospodarsko ekspanzijo. Potem ko je Kitajska napovedala graditev nove »Svilene poti« je država že vložila več kot 250 milijard dolarjev v različne spremljajoče projekte, od cest in železnic do elektrarn. Kitajska banka ima za te projekte pripravljenih naslednjih 50 milijard dolarjev za kredite. Najpomembnejši kitajski proizvajalec cementa Anhui Conch gradi najmanj šest cementarn v Indoneziji, Vietnamu in Laosu. Železnica od Kitajske do Laosa, do Tajske ter železnica Džakarta – Bandung, vredne preko 20 milijard dolarjev, naj bi bile končane do leta 2020. Vendar je to samo začetek. Celo po ocenah Azijske razvojne banke (ADB) ki je pod prevladujočim vplivom ZDA Azija v tem trenutku potrebuje 800 milijard dolarjev investicij. Kitajska se zato usmerja prav v to, da odgovori na te zahteve, zato je ne glede na nedavno ekonomsko krizo, ki jo je bila deležna, njena gospodarska prihodnost svetla. Vse več je tudi projektov, s katerimi se Kitajska izogiba prevozu tovora po morju skozi ožine, ki jih nadzoruje ameriška mornarica, pač pa se raje zanaša na nove plinovode, naftovode in železnice, ki jih gradijo na kopnem proti Kazahstanu in Turkmenistanu, Myanmaru in drugih državam v regiji. Vse to niso samo načrti, saj je Kitajska od leta 2003 pa do danes zgradila že 16 000 kilometrov železnic. Nekatere bodo zgrajene tudi v naši bližini, na primer železnica Beograd-Budimpešta. In ta ne bo edina – Peking se trenutno s 30 državami pogaja o izgradnji 157 milijard dolarjev vrednih projektih železniških mrež v dolžini okoli 5000 kilometrov. Pri tem kitajska hitra železnica, ki omogoča hitrosti okoli 350 kilometrov na uro stane od 17 do 21 milijonov dolarjev na kilometer, medtem ko podobni evropski projekti stanejo od 25 do 39 milijonov dolarjev na kilometer. In zato ni nenavadno, da se kitajska gradbena podjetja trenutno potegujejo za projekt povezave Londona s severno Anglijo ter v ZDA za železnico med Los Angelesom in Las Vegasom ter da prehitevajo nemška podjetja tudi v Rusiji.

K temu vlaku prihodnjega razvoja bi se zato rade priključile tudi evropske države, med njimi tudi Slovenija. Voditelji držav Srednje in Vzhodne Evrope, med njimi predsednik slovenske vlade, so letošnji Vrh 16+1 v Pekingu zaključili s srečanjem s predsednikom Kitajske Ši Džinpingom. Slovenski premier se je na začetku obiska v torek sestal tudi s predsednikom vlade Kitajske Li Kečijangom. Kitajska je sicer najpomembnejša trgovinska partnerka Slovenije v Aziji. V prvem polletju letošnjega leta se je Kitajska, z dvema odstotkoma celotne slovenske zunanjetrgovinske menjave, uvrstila na 13. mesto najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnerjev Slovenije. Slovenija ima sicer že tradicionalno primanjkljaj v blagovni menjavi s Kitajsko. Ob tem je kitajski premier med interesnimi področji, kjer si Kitajska želi pospešitve sodelovanja, izpostavil infrastrukturo, logistiko, pridobivanje hidroenergije, turizem ter kmetijstvo. Slovenski premier je v tem pogledu Slovenijo predstavil kot investicijsko priložnost, je obenem izrazil zadovoljstvo, da je Slovenija del kitajskega načrta za vzpostavitev pomorske in kopenske svilene ceste 21. stoletja. Izrazil pa je tudi upanje, da bo Luka Koper postala ključna vstopna točka za kitajske proizvode v Srednjo Evropo ter izrazil interes za vzpostavitev naslednje regionalne pisarne kitajske nacionalne turistične administracije za Jugovzhodno Evropo s sedežem v Sloveniji.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.