FDV proti kulturi strahu

Na Fakulteti za družbene vede (FDV) bo v sredo, 2. decembra, od 12. do 22. ure pokeal družbeno-kulturni dogodek Proti kulturi strahu, na katerega organizatorji vabijo z besedami, da je čez ozemlje Slovenije je v zadnjih tednih prešlo prek četrt milijona beguncev z Bližnjega vzhoda, oblasti pa se ukvarjajo predvsem z varnostnim vidikom: "V ljudi in družbo kot celoto se je zalezel strah, ki nas hromi in jemlje prostor za razmislek, brez katerega uspešno soočenje z vzroki in mehanizmi pričujoče in prihodnjih »kriz« preprosto ni mogoče." Poleg serij tematskih delavnic za študente in dijake, osrednje popoldanske okrogle mize za najširšo javnost. se bo celodnevni dogodek zaključil z manifestativnim večernim druženjem in koncertom.

Med 12. in 14. uro bodo potekale tri tematske delavnico. Prva bo naslovljena Digitalni laboratorij za diagnozo in analizo strahu, vodili pa jo bosta Tanja Oblak Črnič in Eva Vrtačič. Namenjena bo ekspresijam, osebnemu izkustvu in samorefleksiji različnih vzorcev in aspektov strahu v današnji kulturi. V iztočnici delavnice se bodo spraševali, kaj strah je, česa se bojimo in zakaj, v čem so sodobne oblike strahu posebne in kako so vpete v družbeni in kulturni kontekst. Udeleženci delavnice se bodo pri tem seznanili z digitalno platformo »laboratorij za diagnosticiranje strahov« z namenom detekcije in posledične analize, česa nas je danes sploh strah. 

Drugo delavnico bodo vodili Aleš Črnič, Anja Zalta in Nadja Furlan Štante, nosila pa bo ime Zakaj se bojimo muslimanov. "Naš odnos do beguncev_k, ki v zadnjih tednih množično prečkajo ozemlje Slovenije, je močno zaznamovan s predsodki in strahom. Ta se očitno zgošča okoli njihove večinske religijske pripadnosti, tj. okoli islama. Kje so razlogi za to? Gre primarno za zgodovinske antagonizme med krščanskim in islamskim svetom? Izvirajo strahovi še vse od križarskih časov in kasneje turških vpadov? Ali pa imajo sodobnejše korenine? Je islam res nasilna religija, sovražna do temeljnih postulatov zahodne kulture? Kako uspešno integrirati muslimanske begunce v to kulturo?" se sprašujejo organizatorji, ki bodo nekaj tujih gostov gostili tudi prek skypa, udeleženci pa bodo imeli možnost aktivno preizprašati svoje predstave o islamu in njegovem odnosu do naše družbe.

Tretja delavnica teRAPija humanizma bo obarvana hiphopersko, vodil pa jo bo Mirko Vorkapič, ki pravi, da je rap verjetno najbolj neposreden način izražanja stališč in pogledov skozi glasbo. Zakaj? Vorkapič meni, da zato, ker forma izvira iz "depriviligiranega in eksploatiranega okolja, izvajalec pogosto iz stiske, obupa, jeze in razočaranja stopi onkraj politične korektnosti". Ker gre za glas ulic, za odmev z dna družbene lestvice, je v osnovi antikapitalističen, emancipatoren in protirasističen, še dodaja Vorkapič. Na delavnicah bodo udeleženci na kratko spoznali zgodovino hip-hop kulture, govorili bodo tudi o vlogi rapa. Ob koncu pa bodo skozi kolektivno akcijo skušali sestaviti besedilo pesmi na temo antirasizma.

Rap je verjetno najbolj neposreden način izražanja stališč in pogledov skozi glasbo. Ker forma izvira iz depriviligiranega in eksploatiranega okolja, izvajalec pogosto iz stiske, obupa, jeze in razočaranja stopi onkraj politične korektnosti. Zaznamujeta ga iskrenost in pristnost. Ker gre za glas ulic, za odmev z dna družbene lestvice, je v osnovi antikapitalističen, emancipatoren in protirasističen. Na delavnicah bomo na kratko spoznali zgodovino hip-hop kulture, ki je temeljna za razumevanje hip-hopa kot načina življenja. Govorili bomo o vlogi rapa in ostalih elementov HH v današnjem času, ko Evropo in svet pretresata begunska kriza ter »vojna proti terorizmu«. Ob koncu pa bomo v praksi poskušali postati rimoklepači in skozi kolektivno akcijo sestaviti besedilo pesmi na temo antirasizma.

Med 14. in 16. uri bo potekal drugi sklop delavnic. Prvo, medkulturno delavnico Zgodbe od ljudi za ljudi, bo vodila Ksenija Šabec. Zasnovana bo na principu pripovedovanja življenjskih zgodb. Štirje povabljeni govorci_ke bodo govorili o svoji izkušnji migracije/begunstva, razlogih odhoda iz svoje države, študiju in (ne)delu v Sloveniji, odnosih z večinskim prebivalstvom, stereotipih, morebitni izkušnji diskriminacije, rasizma in etnocentrizma. Vsaka od zgodb bo trajala približno 15 minut, na koncu bo sledila še krajša razprava.

Druga delavnica bo naslovljena Begunci v medijih: prepoznajmo probleme in spremenimo poročanje, povezovala pa jo bosta Andreja Vezovnik in Gorazd Rečnik. Medijska delavnica se bo v prvem delu osredotočala na pridobivanje kritičnih kompetenc za branje medijskih tekstov, ki obravnavajo “begunsko problematiko” na stereotipen, ksenofoben, nacionalističen ali rasističen način. V drugem delu se bodo udeleženci_ke, skozi primer dobre novinarske prakse podajanja novinarskih zgodb o “begunski problematiki”, lotili snovanja kratkih novinarskih zgodb, ki bodo nato objavljene na spletnem portalu dogodka. 

Tretja delavnica bo potekala na temo Velike mednarodne selitve: politični, gospodarski in okoljski razlogi, vodila pa jo bosta Maja Bučar in Marko Lovec. Na njej bodo obravnavali različne razloge za premike prebivalstva. "Ljudje bežijo zaradi notranjepolitičnih in regijskih varnostnih kriz, ki smo jim priča danes in iščejo varno zatočišče v državah z mirnejšim, demokratičnim in bolj humanim režimom. Svet je hkrati priča rastočemu razkoraku v dohodkih: revnejši postajajo vse revnejši, možnosti za preživetje pa je ob skromnih priložnostih za zaslužek na obrobju vse manj. Tudi zato ljudje odhajajo »s trebuhom za kruhom«, kot so nekoč iz evropskih držav, danes iz manj razvitih držav. Vse bolj na selitve vplivajo tudi okoljski dejavniki: podnebne spremembe s sabo prinašajo siromašenje zemlje, poplave, suše, vse to pa vodi v zaostrene pogoje za preživetje," so zapisali v opisu.

Zadnja v tem sklopu pa bo grafitarska delavnica Zoper sovražni govor na zidovih pod vodstvom Nine Perger in Mitje Velikonja. Njen poudarek bo na tem, da se tudi skozi grafite in street art odražajo, obenem pa tudi ustvarjajo asimetrična družbena razmerja moči in antagonizmi med različnimi družbenimi skupinami. V aktualni situaciji begunske krize lahko spremljamo povečevanje diskurza sovraštva in izključevanja na eni strani in pozive k solidarnosti na drugi. Na delavnici boste spoznavale_i in nadgrajevale_i veščino nevtraliziranja sovražnega govora v grafitih, uperjenega proti begunkam in beguncem, torej njegovo transformacijo s tehniko kontra-naracije, s pomočjo katere se z minimalnimi besednimi in likovnimi preigravanji sovražni govor spremeni v govor spoštovanja, emancipacije in solidarnosti.

Od 16. do 18. ure pa bo organizirana že prva okrogla miza z naslovom Zakaj se bojimo beguncev, ki jo bo moderiral Peter Stanković, njegovi gostje pa bodo strokovnjaki in strokovnjakinje Petra Roter, Samo Uhan, Metka Mencin-Čeplak, Sarah Lunaček in Klemen Ploštajner. Tema bo, kot je razvidno iz naslova, potekala o "begunski krizi", pri čemer pa se bodo osredotočili na to, kako se na prihod novih ljudi odzivajo "gostitelji".  Udeleženci bodo skušali ugotoviti, zakaj se je v družbi razširila psihoza strahu in sovraštva, od kod strah pred begunci oziroma koliko je ta povezan s splošnejšim strahom pred tujim, pristranskim razumevanjem tujosti.

Ob 18. uri se bo nato odprla umetniška instalacija boŽIČNA osvetlitev Žive Božičnik, hkrati pa se bo začel kulturni dogodek Z glasbo proti strahu, kjer bodo nastopili Koala Voice, Narat, Your Gay Thoughts, Borghesia, N'toko, Mirko, Damir Avdić, Gušti, Kombinatke, Napravi mi dete, Natriletno kolobarjenje s praho, dr. Voice in Ltch, SunnySu in Sherzer Brigade. Celodnevni dogodek naj bi se zaključil ob 22. uri.