Tea Wutte

 |  Politika

Besedna vojna med premierjema Grčije in Turčije na Twitterju

Na socialnem omrežju Twitter se je razplamtela nenavadna besedna vojna med grškim predsednikom vlade Aleksisom Ciprasom in turškim predsednikom vlade Ahmetom Davutoğlujem. Aleksis Cipras je namreč svojega kolega iz sosednje države kritiziral zaradi postopka sestrelitve ruskega vojaškega letala. »Za predsednika vlade, gospoda Davutoğluja: Na srečo naši piloti glede ravnanja turškega letalstva niso tako nepredvidljivi kot vaši do ruskih,« je zapisal grški predsednik vlade na računu z naslovom #EuTurkey. Oba, grški in turški predsednik vlade sta bila namreč v nedeljo v Bruslju, kjer so voditelji EU razpravljali o begunski krizi . »Kar se dogaja v Egejskem morju, je neverjetno. Milijarde dolarjev porabljamo za orožje. Vi, da bi kršili naš zračni prostor, mi, da bi prestrezali vas, #EUTurkey,« je zapisal Cipras in s tem meril na pogoste kršitve grškega zračnega prostora s strani Turčije. 

Turčija in Grčija sicer vsaka nekoliko drugače gledata na meje med državama in imata glede tega odprt mejni spor. »Kljub temu, da imamo najbolj moderne zračne sisteme na zemlji pa ne moremo ujeti tihotapcev, ki utapljajo ljudi #EUTurkey,” je grški predsednik vlade zapisal v svojem četrtem tvitu. Davutoğlu se je odločil, da umirjeno odgovori samo na prvi tvit. »Komentarje o pilotih s strani @atsipras-a bi stežka opisali kot v skladu z vzdušjem dneva. Aleksis: dajmo se skoncentrirati na našo pozitivno agendo,« je odgovoril @Ahmet_Davutoglu.

Vse to je na Twitterju kmalu sprožilo številne reakcije in komentarje. Nekateri so Aleksisa Ciprasa kritizirali, ker se je obnašal nediplomatsko, drugi so njegovo potezo hvalili. Kmalu zatem pa je Aleksis Cipras svojo sporno objavo v angleškem jeziku sicer zbrisal, tista v grščini pa je ostala na omrežjih. To je sprožilo nove komentarje. Grški predsednik vlade je na koncu odgovoril, da »smo v isti soseščini in moramo govoriti odkrito, da bi lahko našli rešitve«.

Vse skupaj pa seveda ima svojo realno podlago, to pa so dvojni standardi pri kršitvah zračnega prostora. Ob sestrelitvi ruskega Suhoja Su-24 je bilo še posebej očitno, da Turčija ravna licemerno, saj bi v primeru, če bi turški sosedi ravnali tako, kot je ravnala Turčija v primeru ruskega letala, v tej regiji že zdavnaj izbruhnila vojna. Sicer pa je bil prav turški predsednik Erdogan tisti, ki je leta 2012, ob sirski sestrelitvi turškega lovca v sirskem zračnem prostoru dejal, da »tudi v primeru, če je letalo bilo v njihovem zračnem prostoru nekaj sekund, to ni razlog za napad,« ker je bilo jasno, da letalo »ni agresivno« in da je bilo »kljub temu sestreljeno«. Vendar tudi rusko letalo ni bilo »agresivno«, letelo je po ostalim zaveznikom mednarodne koalicije znanem načrtu poleta, in celo če bi res vstopilo v turški zračni prostor, se je oddaljevalo od Turčije. Po ruskih informacijah je celo turški F-16 vstopil v sirski zračni prostor. Neresno deluje tudi trditev Turčije, da so pet minut ponavljali opozorila ruskima pilotoma – če je kršitev sama trajal samo nekaj minut, bi to lahko naredili le, če bi bilo letalo še v sirskem zračnem prostoru. Ob tem pa se takšne kršitve dogajajo vsak dan in se jih praviloma rešuje z diplomatskimi sredstvi, ne pa z napadi na letala.

Še hujšo sliko dajejo podatki o kršitvah zračnega prostora Turčije in Grčije. Po podatkih Turčije so druge države letos njihov zračni prostor prekršile 144-krat. To bi lahko pomenilo 144 sestrelitev – če bi Turčija vedno ravnala tako, kot je ob sestrelitvi ruskega lovca. Turčija tudi redno krši iraški zračni prostor, ko bombardira področja Kurdov v Iraku. Ob tem pa je Turčija v zadnjem času bistveno povečala število kršitev grškega zračnega prostora. Med leti 2013 in 2014 ga je namreč prekršila kar 2244 krat, kot kaže posebna študija, ki jo je objavil Politico. Turčija torej še zdaleč ni tako »načelna« kot se kaže ob zagovarjanju svoje sestrelitve ruskega Suhoja. Če bi njeni sosedi ravnali tako, kot je ravnala Turčija v primeru ruskega letal – katerega mrtvega pilota so pravkar poslali v Rusijo – bi namreč to pomenilo 2244 sestrelitev turških letal. Torej nekajkrat več, kot jih Turčija sploh ima.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.