V iraškem parlamentu za prekinitev varnostnega sporazuma z ZDA

Večina Iračanov ima veliko razlogov zato, da ne zaupa ameriški vladi. ZDA so bile končno tista država, ki je skupaj s koalicijo “voljnih” in z lažnimi razlogi leta 2003 napadla Irak. To je bil začetek razpada države in kaosa, ki ga Slovenija in druge evropske države na svojih mejah zaradi toka beguncev čutijo šele sedaj. Kljub temu, da so Američani pomagali odstraniti samodržca Sadama Huseina in nato tudi leta 2010 zapustili državo, v kateri so se dolga leta soočali z krvavim gverilskim bojem, so odnosi med ZDA in Irakom v naslednjih letih ostali zadržani. ZDA so Iraku ostajale “zaveznica”, vendar se je osrednja, šiitska vlada vse bolj opirala na sosednji Iran. Zadnji kamenček v novem razporejanju moči na Bližnjem vzhodu pa je napoved predsednika iraške vlade, ki bo zahteval prekinitev pogodbe o vojaškem zavezništvu z ZDA. In zelo verjetno je, da bo v tem primeru primeru naslednja država, ki jo bo Irak prosil za pomoč – Rusija.

Ko je ameriški obrambni minister Ashton Carter napovedal, da bi ZDA lahko poslale “ekspedicijske sile” v Irak, da bi vladi pomagale v boju proti Islamski državi, je predsednik iraške vlade Haider al-Abadi samo suho zavrnil predlog in dejal, da Irak “ne potrebuje tujih kopenskih sil na iraškem ozemlju”. Bagdad je na podoben način zavrnil tudi pomoč v obliki ameriških helikopterjev znamke Apač. Šiitske malice, ki delujejo v Iraku in jih podpira Teheran so ob tem zagrozile, da bodo napadle ameriške vojake na ozemlju Iraka. Vsako ameriško angažiranje bi tako pomenilo, da bi lahko bili Američani tarča vseh skupin v spopadu v Iraku. Proti večji vlogi ZDA je tudi Hezbolah. “Borili smo se proti njim že prej in smo pripravljeni nadaljevati z bojem” je dejal tiskovni predstavnik Hezbolaha. Pomembni poslanci, na primer Hakim al-Zamili, pa medtem vztrajno pritiskajo na Abadija, da naj Irak prosi neposredno vojaško intervencijo Moskve, da bi tako uspeli pregnati tuje sile iz Iraka.

Najnovejša eskalacija je tudi stranski rezultat nedavne turške vojaške intervencije v Iraku. Turčija je namreč preko svoje meje, sklicujoč se na star sporazum o usposabljanju iraških sil, poslala dodatnih 600 vojakov in 20 tankov, ki v resnici izvajajo ofenzivo zoper kurdske borce. Iraška vlada trdi, da nikoli ni dala dovoljenja za vstop teh turških vojakov na njeno ozemlje in je Turčiji dala 48 ur, da umakne svoje sile. Ob tem je posredno zagrozila celo z uporabo zračnega letalstva proti turškim vojakom. “Nato mora uporabiti svojo avtoriteto in zahtevati od Turčije, da se takoj umakne z iraškega ozemlja,” je dejal iraški predsednik vlade Haider al-Abadi v pogovoru z generalnim sekretarjem zveze NATO Jensom Stoltenbergom. Enako zahtevo je Irak poslal zvezi NATO, katere član je Turčija, le-ta pa je odgovorila, da svojih vojakov ne bo umaknila, vendar ne bo pošiljala novih vojakov. Tudi Rusija ocenjuje, da je turška prisotnost na ozemlju Iraka nezakonita in je predlagala, da VS OZN obsodi nezakonito ravnanje Turčije, do česar pa nato ni prišlo. Veleposlanik Rusija v VS OZN je dejal, da je Turčija ravnala “brezobzirno” in brez opravičila ter da je Rusija “razočarana”, ker 15-članski najvišji organ OZN ni sprejel izjave, s katero bi podprl ozemeljsko celovitost in integriteto Iraka. Iraški veleposlanik v OZN je medtem dejal, da Irak in Turčija ta spor rešujeta “bilateralno” in da se rešitev spora “ugodno” razvija. Predsednik regionalne kurdistanske vlade v Iraku Masoud Barzani naj bi spor poskusil rešiti v pogovoru s turškimi voditelji v Ankari.

Ne glede na to pa se že pripravlja nova zaostritev, saj je odbor za varnostne in obrambne zadeve iraškega parlamenta medtem že pozval vlado, da ponovno oceni varnostni sporazum Iraka z ZDA ter prekine to mednarodno pogodbo. »Vlada in parlament bi morala ponovno oceniti izvajanje varnostnega sporazuma z ZDA, kajti ZDA si v resnici ne prizadevajo za njeno izpolnitev. Zato zahtevamo razveljavitev sporazuma,« je dejal član odbora Hamid al-Mutlaq. Nek drug član odbora pa je dejal, da bo kmalu organizirano še eno srečanje s predsednikom iraške vlade, na katerem bodo poslanci predlagali sodelovanje z Rusijo pri izvajanju zračnih napadov zoper Islamsko državo v Iraku. Tako postaja bolj razumljivo, zakaj je ameriški predsednik Barack Obama na nekaterih srečanjih, na primer na vrhu G-7, junija letos skoraj popolnoma ignoriral iraškega predsednika vlade. Prvi korak v tej smeri je bila že ustanovitev “skupne informacijske enote” v Bagdadu, v kateri so častniki iz Rusije, Irana, Iraka in Sirije.

Rusija bi tako lahko kmalu v veliki meri nadomestila vpliv ZDA v Iraku. Takoj zatem, ko bo v rokah sirske vojne Alepo, bo mogoče pripraviti ofenzivo na Rako, tako da se bodo pripadniki islamske države znašli med kladivom sirske vojske ter šiitskih enot ki imajo podporo Irana. Washington bi lahko svoje enote poslal preko kurdistanskega Erbila, po isti poti kot je to naredila Turčija, vendar bi to vodilo do novih obtožb o tem, da ZDA ponovno nezakonito okupirajo Irak. Če Irak prekine varnostni sporazum z ZDA, bi morale ZDA v Iraku ali sodelovati z Moskvo, zapustiti Irak ali pa se znova boriti za svoj vpliv.