14. 12. 2015 | Svet
Angela Merkel je zdaj tista, ki mora narediti domačo nalogo
Različne evropske krize zdaj ogrožajo nedvomno prvo damo Evrope enako kot poplavne vode ogrožajo grad sredi srednjeveškega mesta. Imenovanje za osebnost leta revije Time bo zanjo majhna tolažba na konferenci svoje krščanskodemokratske stranke (CDU) prihodnji teden, kjer jo čaka nekaj, kar je blizu upora. Mladinsko krilo CDU namerava namreč predlagati omejitev števila beguncev, ki bodo dobili dovoljenje za vstop v državo. Kaže, da utegne ta predlog podpreti 40 odstotkov delegatov, v Guardianu piše Timothy Garton Ash.
Od starega povojnega centra s krščansko demokratskimi, socialdemokratskimi in liberalno demokratskimi elementi se ne poslavlja le Nemčija, ampak vsa Evropa. Ta center nadomeščajo bolj ali manj ksenofobne protestne stranke, ki se jih je prijel vzdevek populistične. S tem v skladu je zmaga Nacionalne fronte Marine Le Pen v prvem krogu francoskih lokalnih volitev, pa nova vlada na Poljskem. Nemška kanclerka se mora v svoji pisarni počutiti zelo osamljeno, piše Timothy Garton Ash.
Tabloid Bild je pred kratkim objavil zemljevid z »desničarskimi sosedi« Nemčije. Ta zemljevid je pokazal, da evropska velesila ni obkrožena s težavnimi koalicijami (po Bismarckovo »nočno moro koalicij«), ampak z državami, ki imajo desničarske stranke bodisi že v vladi bodisi so te v vzponu: Danska, Poljska, Češka, Avstrija, Francija, Belgija in Nizozemska.
V Nemčiji so sredinske stranke še na oblasti, toda Bild opozarja, da ima Alternativa za Nemčijo (AfD) v javnomnenjskih raziskavah do 8-odstotno podporo. Vzpon AfD se je začel z nasprotovanjem evru, v zadnjih dveh letih pa je postala bolj podobna britanski evroskeptični desničarski stranki Ukip, ki nasprotuje EU in migracijam. AfD zdaj posebej glasno nasprotuje sprejemanju Muslimanov (teroristov) v srce domovine. V tem je problem. Če Angela Merkel ne bi podprla prihoda skoraj 1 milijona beguncev in migrantov v Nemčijo v letu dni, bi še vedno bila nesporna cesarica Nemčije in Evrope.
Tudi če je sicer previdna Merklova odločitev o sprejemu beguncev sprejela na podlagi zmote, je bila ta odločitev ena najboljših v zgodovini Nemčije. Vsakdo, ki pozna njeno zgodovino, mora biti ganjen zaradi načina, kako je ta država postala obljubljena dežela za množice utrujenih in revnih ljudi. Kip svobode se je začasno preselil v Berlin, ugotavlja Timothy Garton Ash.
Nemci so begunce pozdravili na železniških postajah in še jim vedno na različne načine pomagajo. Zdaj, ko predsedniški kandidat republikancev Donald Trump zahteva ukinitev priseljevanja Muslimanov, bi morali biti vsi Nemci ponosni na Merklovo, vse Američane pa bi moralo biti sram zaradi Trumpa.
Toda povsem je tudi razumljivo, da običajni humani Nemci zdaj pravijo: dovolj je dovolj, ne moremo vsega narediti sami. V državo z okrog 80 milijoni prebivalcev je prišlo skoraj 1 milijon ljudi, kar je enako, kot če bi jih v ZDA prišlo 4 milijone. Mnogi med njimi so travmatizirani, prihajajo iz zelo različnih kultur. S častno izjemo Švedske druge članice EU niso sprejele skoraj nič beguncev. Tudi bogata in dobro organizirana država, kot je Nemčija, se pod takšnim bremenom začne lomiti, zato ni mogoče pričakovati, da bo Nemčija s sedanjo politiko odprtih vrat še nadaljevala.
Zdaj, ko se begunski val zaradi zime upočasnjuje, mora Evropa uporabiti čas za boj proti tihotapcem ljudi, poskrbeti za boljšo nastanitev v državah okrog Sirije, izboljšati upravljanje migracij na Balkanu in poskrbeti za končanje vojne, namesto, da bombardira Islamsko državo.
Nemčija pa je zdaj tista, ki mora narediti svojo domačo nalogo in poskrbeti za ustrezno vključitev beguncev, ki so že v državi, v družbo. To so v glavnem mladi ljudje, ki ji lahko pomagajo rešiti problem zaradi staranja domorodnega prebivalstva in s tem ohraniti državo blaginje. Če Nemci te domače naloge ne bodo naredili, bodo dobili skupine skrajnežev in teroristične napade, kar bo povzročilo nezaupanje med nemuslimansko večino in muslimansko manjšino, opozarja Timothy Garton Ash.
Nemčija bo težko postala Kanada Srednje Evrope, najti pa mora svoj način za vključitev priseljencev, da se bodo tam počutili doma kot sirski Nemci, iraški Nemci, afganistanski Nemci, Muslimanski Nemci. To je najbrž zadnji in največji izziv za Angelo Merkel kot izjemno voditeljico.
Svojim državljanom mora hkrati zagotoviti, da ima priseljevanje pod nadzorom, in hkrati izvesti upravno, gospodarsko in kulturno integracijo priseljencev, ki so že v državi. Če ji bo to uspelo, ne bo le osebnost leta revije Time. Zaslužila si bo Nobelovo nagrado za mir.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.