Neprijetna resnica o okrevanju območja z evrom

Brezposelnost je najhujši problem današnje Evrope. Med letoma 2008 in 2013 je izgubilo službo 5,5 milijona ljudi. Analitiki Evropske centralne banke (ECB) zdaj spet objavljajo optimistične analize. Po njihovih podatkih se je v zadnjih dveh letih 40 odstotkov izgubljenih delovnih mest že vrnilo. Od sredine 2013 je bilo v državah z evrom odprtih 2,2 milijona novih delovnih mest, piše v poročilu ECB. Toda, kar je videti kot občutno okrevanje, hitro zbledi, če pomislimo, da je od izbruha finančne in gospodarske krize leta 2008 minilo že sedem let, v Die Zeit piše Sebastian Jost. Če bo zaposlenost v prihodnjih letih rasla z enako hitrostjo, na kar ECB očitno računa, bo trajalo do leta 2018, da bo v območju evra spet na voljo toliko delovnih mest, kot jih je bilo pred krizo.

Trg dela si je veliko hitreje opomogel v ZDA. Po izbruhu krize je bilo tam ukinjenih več delovnih mest kot v Evropi, zdaj pa imajo Američani že dva odstotka več delovnih mest kot pred krizo, v Evropi pa jih je za dva odstotka manj. Ob tem je v Evropi dve tretjini novih delovnih mest po sredini leta 2013 nastalo v samo dveh državah. Nemci so jih odprli 592 tisoč, Španci pa 724 tisoč. Kljub temu so razmere v obeh državah povsem različne.

V Nemčiji je danes na voljo za pet odstotkov več delovnih mest kot pred krizo, v Španiji pa je bila odprta le petina v času krize izgubljenih delovnih mest. Analitiki ECB kljub temu trdijo, da gre okrevanje območja evra v pravo smer. Kot argument navajajo krizne države Irsko, Grčijo in Portugalsko, kjer so od leta 2013 odprli več delovnih mest kot v bistveno večjih državah Franciji in Italiji skupaj. Analitiki ECB na podlagi tega podatka ugotavljajo, da reforme delujejo, samo nekaj časa jim je treba dati.

Pomoč iz evropskih reševalnih skladov in od Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Grčiji, Irski in Portugalski, je bila namreč med drugim pogojena tudi z liberalizacijo trga dela. Da je bila ta zahteva upravičena, dokazuje nova primerjava z ZDA, kjer lahko delodajalci zaposlene odpustijo še hitreje kot v Evropi, pišejo analitiki ECB. Po njihovih besedah je zaradi lažjega odpuščanja v ZDA v času krize izgubilo službo več ljudi, zdaj, ko gospodarstvo okreva, pa delodajalci lahko spet hitreje zaposlujejo.

Po krizi je v Španiji, Franciji, Italiji in nasploh v EU večina novih zaposlitev za določen čas; samo v Nemčiji je sedaj manj zaposlenih za določen čas, kot jih je bilo leta 2013. Med neprijetne resnice okrevanja v območju evra sodi tudi ta, da nova delovna mesta ne nastajajo v sektorjih, kjer so bila ukinjena. V gradbeništvu se je zaposlenost v zadnjih dveh letih še vedno zmanjševala. Tudi industrija počasi okreva, v Italiji in Franciji so v predelovalnih dejavnostih v zadnjih dveh letih še vedno zmanjševali število delovnih mest.

Večina novih delovnih mest  je v storitvenem sektorju, močno se je njihovo število povečalo na področju trgovine in logistike, pa tudi na področju »poslovnih storitev«, ki združujejo dejavnost klicnih centrov, čistilne servise, varovanje in druge sektorje z nizko produktivnostjo in temu ustrezno nizkim plačilom. Tudi za takšna delovna mesta delodajalci pogosto zahtevajo nadpovprečno visoko izobrazbo. To si lahko privoščijo, ker je dovolj ponudbe. Zaradi tega so dobro izobraženi ljudje prisiljeni sprejemati relativno enostavne službe, kar za konkurenčnost Evrope ni najboljše.

Sebastian Jost opozarja, da je že v preteklih letih rast produktivnosti zaostajala za rastjo plač. To sicer velja tudi za ZDA, a v manjšem obsegu.