Skladi hedge proti Grčiji

Grške finančne oblasti so poleti zaradi špekulacij proti grškemu gospodarstvu oglobile 20 skladov hedge. Zdaj skušajo glavni lobisti te skladov doseči, da takšne kazni proti njim ne bi bile več mogoče, opozarja Corporate Europe Observatory, ki razkriva delovanje lobistov.

Globalni skladi hedge so grške banke napadali v začetku leta 2015. To je bilo v času, ko je bilo grško gospodarstvo po zamenjavi vlade posebej ranljivo. Po letih gospodarske krize in ostrih varčevalnih ukrepov se je nova vlada s tujimi upniki pogajala za nov program pomoči. Ker se je upirala, ji je Evropska centralna banka (ECB) grozila z ukinitvijo nujne likvidnostne pomoči grškim bankam.

V tistem času je s špekulacijami, ki so njihova osnovna dejavnost, vstopilo v bitko še 20 skladov hedge, tudi JP Morgan Securities in Quantum Partners. Zaradi strahu pred finančnim kolapsom je ukrepala grška komisija za kapitalske trge in jim naložila globo v višini od 10 tisoč do 460 tisoč evrov. Da jih finančni regulatorji tako ne bi več mogli ustaviti, glavni lobisti finančnega trga Alternative Investment Management Association (AIMA) zdaj lobirajo, da bi s pravno razlago sporno početje skladov hedge legalizirali, kažejo podatki (pdf), ki so jih pridobili pri Corporate Europe Observatory.

Metoda, ki jo uporabljajo skladi hedge, se imenuje nekrita prodaja na kratko (naked short selling). To pomeni, da si sklad hedge sposodi vrednostne papirje in jih hitro proda. To povzroči padec njihove cene, zato jih lahko kupi nazaj po nižji ceni. Tako špekulantski sklad ustvari dobiček, podjetje, od katerega vrednostnimi papirji špekulira, pa spravi v težave. V Grčiji so hedge skladi obnašali, kot da bi imeli v lasti delnice več bank in jih za določen znesek prodali.

V EU je nekrita prodaja na kratko urejena z uredbo, ki je bila po dolgi in vroči razpravi sprejeta leta 2012. Ta določa, da je mogoče nekrito prodajo na kratko omejiti, ko je ogrožena finančna stabilnost. Te določbe so uporabile grške oblasti, ko so oglobile 20 skladov hedge. Lobisti združenja AIMA zdaj izražajo dvom v ukrep grških oblasti z razlago, da so skladi na določen način imeli v lasti delnice grških bank. Dodatna pojasnila, s katerimi želijo dobiti potrditev za to svojo trditev, zdaj iščejo pri Evropskem organu za vrednostne papirje in trge (ESMA), čeprav je ta že potrdil ukrepe grških oblasti proti hedge skladom.

Če bo organ ESMA pritrdil lobistom finančne industrije, bo to prvi korak do nove velike pravne luknje v evropski uredbi v prid špekulantov, opozarjajo v Corporate Europe Observatory.