Spor med Savdijci in Iranom dviguje cene nafte

Obglavljanje 47 obsojencev na smrt v Savdski Arabiji, med njimi tudi znanega šiitskega klerika Nimr al-Nimra je privedlo do nasilnih demonstracij v Teheranu, kjer so protestniki zažgali savdsko veleposlaništvo. Sledila je prekinitev diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Iranom, savdski prekinitvi odnosov in izgonu savdskih ter iranskih diplomatov iz obeh držav v roku 48 ur pa sta se nato s prekinitvijo diplomatskih stikov pridružila še Somalija in Bahrain. Vse to je v že tako konfliktno regijo prineslo še nov pretres, ki bi lahko privedel do še bolj nevarnih zaostritev. Savdska Arabija je namreč nedavno oblikovala svojo »koalicijo voljnih«, večinoma sunitskih držav, medtem ko se Iran opira na pomoč Rusije, Kitajske, Iraka, libanonskega Hezbolaha, Sirije pod nadzorom Asada in še nekaterih držav. Celo ZDA, ki so po eni strani sklenile dogovor o jedrskem programu z Iranom, po drugi strani pa ostajajo tesna zaveznica Savdske Arabije, je strah, da bi nove napetosti med Iranom in Savdsko Arabijo lahko bistveno škodile vojni zoper Islamsko državo.

Ameriški State Deparment je Iran in Savdsko Arabijo že pozval, naj obe naredita »korak nazaj«, toda za zdaj brez večjega uspeha. »Prepričani smo, da diplomatske aktivnosti in neposredni pogovori ostajajo bistveni pri odpravljanju nasprotij«, je dejal tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva John Kirby. V bolj zaupnih pogovorih z ameriškimi novinarji pa so uslužbenci ameriškega zunanjega ministrstva za Washington post priznali, da so bili »kritični« do potez Savdijcev, ker so »izzivali« z usmrtitvijo šejka Nimr al-Nimra, znanega šiitskega klerika, ki je bil pred dvema letoma aretiran in obsojen na smrt zaradi »vzpodbujanja upora« zoper vladajočo Savdsko družino. Iranski voditelj Ali Khamnei je ob tem ocenil, da obglavljeni šiitski klerik s svojimi besedami ni naredil nikakršnega zločina in da bo zato Savdsko Arabijo zagotovo že kmalu doletela »božja kazen«, hkrati pa je na socialnih omrežjih objavil karikaturo, ki prikazuje, da so pripadniki ISIS-a in Savdske Arabije pri svojem obglavljanju svojih kritikov dejansko – isti. Obglavljeni šiitski klerik namreč ni pozival k nasilnemu obračuni z oblastjo, pač pa se je zavzemal le za demonstracije in proteste zaradi represije nad šiitsko manjšino, ki v Savdski Arabiji večinoma živi prav v področjih, kjer so največje zaloge nafte.

»Igrajo se nevarno igro. Obstajajo še hujše posledice, kot pa je zgolj odzivi na te eksekucije, vključno s škodo, nastalo pri boju zoper ISIS kot tudi škode v primeru sirskega mirovnega procesa,« je za Washington Post dejal eden od neimenovanih ameriških diplomatov. Po drugo strani pa so savdski diplomati dali vedeti, da so te ameriške skrbi »skoraj nepomembne« v primerjavi s škodo, ki naj bi domnevno nastajala na Bližnjem vzhodu zaradi ameriškega popuščanja pred iranskimi zahtevami glede vrste odprtih zadev. Eden od poznavalcev razmišljanja v krogih družine Savd je dejal naslednje: »Dovolj je dovolj. Teheran je v vedno znova zavračal zahteve zahoda glede vrste zadev, nadaljeval s sponzoriranjem terorizma in izstreljeval balistične rakete, ne da bi kdorkoli naredil karkoli v zvezi s tem. Vsakič ko Iranci kaj naredijo se ZDA umaknejo. Savdijci pa vsaj delajo nekaj,« je za ameriški časnik ocenil ta poznavalec stališč savdskih krogov. Zunanji minister Savdske Arabije je to stališče predstavil zelo podobno. »Odločeni smo, da Iranu ne dovolimo spodkopati svoje varnosti. Iranu ne bomo dovolili, da organizira ali oblikuje teroristične celice v naši državi in v državah naših zaveznikov. Tem iranskim poskusom se bomo uprli,« je dejal zunanji minister Savdske Arabije Adel al-Jubeir. Odnosi med Savdsko Arabijo in ZDA ob tem niso posebej dobri že od leta 2011, ko so se pojavile prve večje razlike pri pogledih na reševanje sirske krize in mnogih drugih odprtih vprašanj na Bližnjem vzhodu. Savdska Arabija je uradno del koalicije, ki se bori proti Islamski državi, vendar so se njena letala že po nekaj mesecih tiho umaknila iz zračne kampanje, sedaj pa svoj smrtonosni tovor večinoma odmetavajo nad Jemnom, kjer Savdska Arabija z zaveznicami in ob podpori ZDA že četo dni izvaja svojo intervencijo in napada predvsem sile Hutijev, ki so prevzeli oblast nad večino mest, kar Savdska Arabija vidi kot nevarnost zaradi vpliva Irana na politiko Jemna. Savdska Arabija je bila enako kot Izrael tudi povsem nenaklonjena dogovoru Irana z velikimi silami o jedrskem programu, ki so ga ZDA podprle.

Del »božje kazni« za Savdsko Arabijo bi lahko predstavljali tudi nemiri šiitskega prebivalstva v z nafto bogati vzhodni regiji v Savdski Arabiji, ki jih savdske oblasti za zdaj sicer še uspešno omejujejo. Ne glede na to pa so se svetovni trgi z nafto že odzvali na zaostrovanje na Bližnjem vzhodu, tako da je cena nafte za sodček, ki je od začetka leta sicer padla za 35 odstotkov že poskočila za do 1,2 odstotka navzgor. Nekateri analitiki celo ocenjujejo, da bi zaradi padajočih cen nafte, ki škodijo predvsem ruskemu gospodarstvu, v letu 2016 ruski predsednik Vladimir Putin znova lahko presenetil s kakšno vojaško potezo, tudi zato, da bi s tem pospešil hitrejše dvigovanje cen nafte, ki naj bi po predvidevanjih sicer še najmanj nekaj let ostale na precej nizki ravni.