Le redki opozarjajo, komu begunska kriza zagotavlja dobičke

Zaradi vojn in preganjanja je v letu 2014 moralo zapustiti svoje domove 59,5 milijona ljudi, kar je največ odkar je objavljena statistika o beguncih, je junija 2015 poročal urad visokega predstavnika OZN za begunce. Tudi letno povečanje števila beguncev z 51,2 v letu 2013 na 59,5 milijona v letu 2014 je bilo največje doslej. Tako je zdaj vsak 122. človek na svetu bodisi begunec, razseljena oseba v svoji državi ali prosilec za mednarodno zaščito. Če bi vse begunce združili v eno državo, bi ta bila med svetovnimi državami po številu prebivalstva na 24. mestu.

Arnie Alpert na spletni strani Truthout opozarja, da je veliko govora o tem, kako se na begunsko krizo ustrezno odzvati, le redki pa povedo, komu ta kriza zagotavlja dobiček. Dejstvo je, da vojne, vključno s sedanjimi konflikti na Bližnjem vzhodu, spodbujajo migracije in ekstremizem. Vojne zagotavljajo dobičke proizvajalcem orožja in vojaške opreme. Večji kot so njihovi dobički, večji vpliv si ta podjetja lahko zagotovijo na politiko in si tako povečujejo prodajo. Vojska ZDA je recimo na položaje Islamske države izstrelila toliko raket in bomb (več kot 20 tisoč), da ji jih utegne kmalu zmanjkati, je v začetku decembra lani poročal časopis USA Today. To je dobra novica za podjetje Lockheed Martin, ki izdeluje rakete hellfire.

Zaradi geopolitičnih sporov države po svetu kupujejo dodatno vojaško opremo in orožje. Na spletni strani Zacks.com je recimo mogoče prebrati, da se je zaradi vse več groženj povečalo povpraševanje po ameriškem orožju, kar bo koristilo ameriškim proizvajalcem orožja.

Bruce Tanner, glavni finančnik družbe Lockheed Martin je na konferenci Credit Suisse dejal, da bo vojna na Bližnjem vzhodu njegovemu podjetju zagotovila povečanje povpraševanja po lovcih F-22 in F-35. Na isti konferenci je predsednik družbe Oshkosh Wilson Jones povedal, da njegova družba zaradi naraščanja grožnje s strani Islamske države pričakuje povečanje povpraševanja po oklepnikih.

Države z območja Perzijskega zaliva z orožjem, ki je izdelano v ZDA, že oskrbujejo upornike v Siriji, zato je vojna v Siriji za ameriške proizvajalce orožja velika priložnost za rast. Ni naključje, da so se delnice podjetij, kot so Raytheon, General Dynamics, Booz Allen, Lockheed Martin in Northrop Grumman dan po napadih v Parizu novembra lani močno podražile.

Trgovina z orožjem iz leta v leto bolj cveti, največ ga še vedno prodajo ZDA. Po podatkih inštituta Stockholm International Peace Research Institute je bila prodaja glavnega orožja v obdobju od leta 2010 do 2014 za 16 odstotkov večja kot v obdobju 2005–2009. Za ZDA ta dvig znaša 23 odstotkov. Tretjino vsega orožja so Američani prodali na Bližnji vzhod.

Vojaška industrija v ZDA si z lobiranjem in prispevki za super odbore, prek katerih kandidati za predsednika države zbirajo prispevke, zagotavlja pogodbe za proizvodnjo orožja. Ameriško orožje, ki ga uporabljajo v vojnah v tujih državah, odganja vedno več ljudi iz njihovih domov in ustvarja vse več sovražnikov. Sovražniki zbirajo orožje in ga uporabljajo proti ZDA. Obupani begunci, ki iščejo varno zatočišče, spodbujajo ksenofobijo, ta pa povzroča še več nasilja, zlasti proti priseljencem. Več strahu in več nasilja povečuje trg za proizvajalce orožja. Večja prodaja zagotavlja več denarja za lobiranje, financiranje volilnih kampanj in možganskih trustov, ki podpirajo vojno, razlaga Arnie Alpert. Ta krog je po njegovih besedah mogoče končati s končanjem vojn, sprejemom beguncev in onemogočanjem vpliva tistim, ki jim nasilje zagotavlja dobičke.