General Gorenc zaskrbljen nad ruskimi protizračnimi sistemi

Uredniški odbor New York Timesa (NYT) je objavil pogovor s Frankom Gorencem, ameriškim poveljnikom protizračnih sil s slovenskimi koreninami, ki je v preteklosti že obiskal Slovenijo. General Gorenc je trenutno poveljnik ameriških zračnih operacij v Evropi in Afriki, v pogovoru za NYT pa je izrazil »zelo resno« zaskrbljenost nad tem, kar je označil kot »okrepitev raketne obrambe«, ki ogroža dostop zveze NATO do zračnih prostorov v delih Evrope, vključno s tretjino zračnega prostora Poljske. Gorenc je opozoril, da je Rusija pričela s podobno namestitvijo raket tudi na krimskem polotoku, ki je bil priključen Rusiji pred dvema letoma, ter v Siriji, kjer ruska vojska pomaga vladnim silam v boju proti upornikom in teroristom Islamske države.

V področje odgovornosti generala Franka Gorenca spadajo 104 države v Evropi, Afriki, Aziji in na Bližnjem vzhodu. Po njegovi oceni je ruska strategija, znana kot »protidostopna« oziroma »zavrnilna« glede določenega področja (A2/AD v vojaškem žargonu) eden od »najbolj zaskrbljujočih trendov«, ki jih je doslej ameriški general s slovenskimi koreninami videl. Nekatere od največjih koncentracij A2/AD sredstev se nahajajo v Kaliningradu, ruski enklavi, stisnjeni med Poljsko in Litvo na obali baltskega morja.

Protizračni sistemi na tem področju so »nameščeni na takšen način, da to predstavlja težavo za dostop«, kar ima »povraten vpliv na dele Poljske in baltskih držav«, v kolikor bi želela letala zveze NATO operirati tudi tukaj. »To je zelo resno. Seveda bomo še naprej spremljali to dogajanje. Vso pravico imajo, da namestijo te zadeve. Toda namestitev in gostota te vrste A2/D2 okolja je nekaj, kar bomo morali vzeti v obzir.« General Gorenc, katerega štab je v nemškem zračnem oporišču Ramstein v Nemčiji in je opravljal že številne dolžnosti v ameriških zračnih silah je izrazil zaskrbljenost nad rusko strategijo tudi v ameriškem vojaškem časniku Stars and Stripes, v katerem je poudaril, da je ruska strategija namenjena temu »da naredi pristop in operacije v določenih področjih zelo težavne.«

Operacije ruske vojske v Siriji sicer niso pod nadzorom generala Gorenca, vendar jih opazuje »z zanimanjem«, saj naj bi bilo očitno, da želijo Rusi »pokazati destruktivno moč svojega orožja.« »Uporabljajo manevrirne rakete, uporabljajo bombnike. Jasno je, da želijo pokazati, kakšne možnosti imajo, da vplivajo ne samo na regionalna, pač pa tudi na svetovna dogajanja,« opozarja Gorenc. Po njegovi oceni je Rusija po konfliktu v Gruziji leta 2008 za vojsko porabila velike količine denarja, sedaj pa »vidimo sadeže teh naporov,« saj je Rusija »povečala kapacitete, sposobnosti in pokazala tudi voljo, da jih uporabi.«

Povsem v skladu s temi ocenami je tudi napoved ruskega obrambnega ministrstva, da bo Rusija še letos oblikovala tri nove divizije, ki bodo poslane na zahod države ter pet novih polkov za strateške jedrske rakete. Deloma to lahko vpliva tudi na razmerje sil okolici Slovenije. Po napovedi Hrvaške, da bo iz ZDA nabavila lanserje raket, ki lahko izstreljujejo tudi balistične rakete z dometom 300 kilometrov je srbski predsednik vlade Vučić napovedal, da bo Srbija na to potencialno grožnjo odgovorila. Ob nedavnem obisku v Srbiji je podpredsednik ruske vlade Dimitrij Rogozin Srbiji podaril maketo ruskega protiletalskega sistema S-300 in ob tem dejal, da na svoji poti v vlado zagotovo ne bi videl slike razdejanega generalštaba srbske vojske, če bi ZRJ leta 1999 imela ta ruski raketni sistem. Srbija naj bi iz Rusije sicer kmalu dobila raketne sisteme »uragan«, glede sistema S-300, ki je za Srbijo po oceni njenega predsednika vlade menda »predrag« pa še ni dokončne odločitve.

Medtem pa se je oglasil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je v pogovoru za nemški Bild dejal, da so poslabšani odnosi med zvezo NATO in Rusijo rezultat številnih napak zveze NATO po koncu hladne vojne. »Vse smo naredili narobe. Že od začetka nismo uspeli odpraviti delitve v Evropi. Pred petindvajsetimi leti je berlinski zid padel, toda nevidni zidovi so se premaknili na vzhod. To je vodilo do medsebojnega nerazumevanja in obtožb o krivdi. In to so razlogi za vse krize zatem,« je dejal Putin ki je v letošnji strategiji nacionalne varnosti zvezo NATO prvič označil za neposredno »grožnjo« Rusiji. ZDA in ostale države nekdanje Sovjetske zveze, ki so se želele pridružiti zvezi NATO bi po Putinovem mnenju morale takoj po koncu hladne vojne »ponovno določiti območje v osrednji Evropi, do katerega NATO ne bi imel dostopa s svojimi vojaškimi strukturami,« kar pa se ni zgodilo. Namesto tega je NATO nadaljeval z »ekspanzijo proti vzhodu« kar je bilo rezultat ameriške želje po popolni zmagi nad Sovjetsko zvezo.« »Sami so želeli sedeti na prestolu v Evropi…To željo po popolnem triumfu lahko vidite tudi v načrtih za ameriško protiraketno obrambo,« je dejal Putin. Na vprašanja novinarjev glede aneksije Krima pa je Putin znova ponovil svoje znano stališče. »Če so Kosovarji imeli pravico do samoodločbe, zakaj ga potemtakem ne bi imeli prebivalci Krima?«