Begunce, ki so prispeli na kolesih, bodo vrnili – prav tako na kolesih 

Begunska kriza se je na Norveškem razvila v zelo nepričakovano smer, saj poskuša država s kolesi v Rusijo vrniti v okoli 5.500 beguncev, ki so na Norveško prispeli iz Rusije – prav tako s kolesi. Večina beguncev, ki so s kolesi prestopili rusko-norveško mejo pri mestu Storskog, prihaja iz Sirije. Norveška policija pa je dobila nalogo, da zbere kolesa, ki so jih po prehodu meje na norveški strani zapustili begunci, jih popravi in nato uporabi za transport beguncev, ki ne bodo dobili azila, nazaj v Rusijo. "Zahtevali smo, da kolesa, ki so bila zapuščena ali jih je našla policija zberejo zato, da bi jih lahko uporabili tujci, ki bodo vrnjeni v Rusijo. Lahko pa razumem, da se to sliši nekoliko čudno in nenavadno," je dejal Jan Erik Thomassen, vodja sekcije norveškega nacionalnega političnega direktorata. 

Kljub arktičnim pogojem v tem letnem času je namreč med Rusijo in Norveško v veljavi sporazum, zaradi katerega so kolesa postala edino sredstvo, s katerim je mogoče prečkati mejo med obema državama. Sporazum namreč ljudem prepoveduje, da mejo prečkajo peš in prepoveduje voznikom prevoz oseb v avtomobilih brez ustreznih dokumentov. Sporazum pa ne predvideva sankcij zaradi prehoda meje s kolesi, to pravno luknjo v sporazumu so zato uspešno izkoristili begunci. Norveške oblasti sedaj pravijo, da upajo, da bo Rusija beguncem dovolila ponoven vstop na svoje ozemlje z avtobusi, kar bi zmanjšalo stroške in omogočilo varnejše potovanje za begunce. Vendar pa vse kaže, da Rusija, ki zavrača vnovičen sprejem beguncev, na zahteve Norveške ne bo pristala. In to kljub temu, da je večina beguncev do Norveške prišla preko arktičnega mesta Murmansk, kjer so se morali spopasti tudi s emperaturami, ki so globoko pod ničlo. 

Begunci priznavajo, da so se za pot preko Rusije odločili tudi zaradi ekonomskih razlogov. "Pošteno povedano to stane precej manj, kot če bi šli v Turčijo in iz Turčije v zelo majhnih čolničkih do Grčije ter nato iz Grčije dalje v Evropo," je eden od beguncev lanskega novembra pojasnil za televizijo ABC. Vendar se je prav novembra lani položaj dodatno zapletel, ker je Norveška napovedala, da bo takoj izgnala prosilce za azil, ki so prišli iz Rusije. Rusija je odgovorila z enakimi protiukrepi in obe državi sta si medtem že večkrat »izmenjali« begunce. In kljub temu da se je v Rusiji število prosilcev za azil lani povečalo za 60 odstotkov na okoli 12.000 oseb je rusko ministrstvo za migracije azil podelilo manj kot devet odstotkom vseh prosilcev. V Evropo je zgolj medtem prispelo okoli milijon beguncev, večina pa jih je potovala preko Turčije in nato nadaljevala nevarno pot po morju do Grških otokov in do celinske Grčije. Vse to pa begunce stane več tisoč evrov, v primerjavi z nekaj sto, kolikor jih stane potovanje preko Rusije. Tudi v državah članicah EU se medtem vse bolj kaže polo skupne migracijske politike EU, saj vse več držav ponovno uvaja mejni nadzor.

Vse več je tudi incidentov. Ping-pong beguncev med Rusijo in Norveško ni edini takšen primer, do blago rečenih nenavadnih potez prihaja tudi v Nemčiji, kjer po dogodkih v Kölnu narašča odpor do sprejemanja beguncev. Eden od nemških politikov je te dni napolnil avtobus z begunci in jih poslal neposredno v Berlin, na naslov zvezne kanclerke Angele Merkel. Gre za župana mesta Landshut, vodjo liste »Svobodnih volivcev«, ki je dejal, da je 31 beguncev šlo na »prostovoljno« pot do vrat nemške kanclerke. Dreier je namreč izpolnil obljubo, ki jo je lani dal nemški kanclerki, ko je dejal, da v primeru, da Nemčija sprejme milijon beguncev to matematično pomeni, da jih bo njegovo občino prišlo 4000. "Sprejel jih bom in če jih bo prišlo še kaj več, jih bom poslal vaš urad," je tedaj dejal Dreier in nato svojo obljubo – izpolnil.