En odstotek ljudi bogatejši od preostalega prebivalstva

Najbogatejši odstotek prebivalstva ima več premoženja kot vse ostalo svetovno prebivalstvo skupaj, so pred letošnjim svetovnim gospodarskim forumom v Davosu sporočili iz nevladne organizacije za boj proti revščini Oxfam. Premoženje najrevnejših 50 odstotkov prebivalcev se je med letoma 2010 in 2015 znižalo za kar 41 odstotkov. V istem obdobju se je premoženje najbogatejših 62 ljudi na svetu povišalo s 460 milijard na 1,6 trilijona evrov. Prav tako je opazno krčenje števila ljudi, ki razpolagajo z več premoženja kot revnejša polovica prebivalstva. Če je bilo takšnih leta 2010 še 388 in je nato do leta 2014 ta ševilka padla na 80 ljudi, danes govorimo le še o 62 ljudeh (53 moških in devet žensk). Na spletni strani Oxfama so pripravili grafiko, iz katere izhaja, da se bo ta številka do leta 2022 še znižala.V Oxfamu opozarjajo še na neizpolnjene obljube svetovnih voditeljev o odpravitvi naraščajočega problema neenakosti.

Mark Goldring, generalni direktor britanskega Oxfama, je dejal: »Preprosto nesprejemljivo je, da ima revnejša polovica prebivalstva manj kot majhna skupina super bogatih. Zaskrbljenost svetovnih voditeljev nad naraščajočo neenakostjo do sedaj še ni zagotovila, da bi tisti na dnu dobili pravičen delež gospodarske rasti. V svetu, v katerem eden od devetih ljudi spi lačen, si ne moremo privoščiti, da bi bogatim dajali še več, kot imajo sedaj.« Poročilo tudi ugotavlja, da vse večja neenakost v svetu bolj prizadene ženske kot moške.

V Oxfamu so zaskrbljeni, da se kljub pozivom voditeljev trend neenakosti ne ustavlja. Njihova napoved, da bo najbogatejši odstotek ljudi do leta 2016 postal premožnejši kot revnejša polovica celotnega prebivalstva, se je uresničila celo že v letu 2015. Pred tremi leti je sicer David Cameron na svetovnem gospodarskem forumu napovedal, da bo Velika Britanija na čelu svetovnih prizadevanj ukinitve vse bolj spretnega davčnega izogibanja v VB in revnih državah. Toda kljub obljubam v Oxfamu ugotavljajo, da ukrepi, ki naj bi povečali transparentnost poslovanja na britanskih prekomorskih ozemljih, kot so Kajmanski in Deviški otoki, niso bili izpeljani.

Goldring pravi: »Končati moramo obdobje davčnih oaz, v katerem se bogati posamezniki in multinacionalke lahko s skrivanjem denarja izogibajo svoji družbeni odgovornosti. Razgrnitev tančice skrivnostnosti, ki obdaja britanska omrežja davčnih oaz, bi bil velik korak k zmanjševanju skrajne neenakosti. Tri leta po tem, ko je David Cameron davčnim zmikavtom napovedal, da se ''bodo morali soočiti s svojimi zavržnimi dejanji'', je dovolj. Čas je, da Cameron izpolni svoje obljube.«

Oxfam namreč ocenjuje, da so bogati posamezniki na prekomorske račune položili skoraj 7 trilijonov evrov, ob tem pa v nevladni organizaciji dodajajo, da so vlade s tem oškodovane za 174 milijard evrov davkov. 30 odstotkov vsega afriškega finančnega premoženja naj bi se po predvidevanjih nahajalo na teh računih, poroča Guardian. Ocenjena izguba slabih 13 milijard davčnih dohodkov bi bila dovolj za plačilo zdravstvenega varstva materam in otrokom, s čimer bi lahko na letni ravni rešili štiri milijone življenj in zaposlili zadostno število učiteljev za afriške otroke.

V tem času se pojavljajo tudi ugibanja o morebitni novi fazi gospodarske krize, ki se je začela pred osmimi leti. Tokrat naj bi kriza izvirala iz slabega stanja v manj razvitih državah. V Oxfamu menijo, da se je potrebno problema neenakosti lotiti na treh področjih, in sicer: povišati naložbe v javne storitve, zvišati plače najslabše plačanih in se odločno lotiti problema izogibanja plačevanja davkov. Primarno bi bilo potrebno ukiniti davčne oaze, ki jih čedalje bolj pogosto uporabljajo bogati posamezniki in podjetja, kar za oškodovane države pomeni izrazito manj sredstev za spopadanje z revščino in neenakostjo.

Vodilni v nevladni organizaciji Oxfam so napovedali pritisk na direktorje multinacionalnih korporacij na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, saj naj bi po njihovem devet od desetih korporativnih partnerjev bilo tako ali drugače vpletenih v skrivanje denarja v davčnih oazah. Takšna goljufiva davčna politika vsako leto države v razvoju prikrajša za vsaj 92 milijard evrov.

Na spletni strani Independenta pa si lahko preberete o izrazitih razlikah v zaupanju Britancev v institucije (vlada, mediji, gospodarski sistem), ki izhajajo tudi iz naraščajoče dohodkovne in premoženjske neenakosti.