Vlada o rasti, analitiki o skorajšnjem kolapsu

Samo nekaj dni pred tem, ko je slovenski predsednik vlade pričel reševati svojega na »dodatke za stalno pripravljenost« zmeraj pripravljenega finančnega ministra Dušana Mramorja in se ob tem skliceval na odlično stanje slovenskih financ ter napovedano rast slovenskega gospodarstva, se je na nekem predavanju v hotelskem pritličju zbralo okoli 950 finančnih analitikov z vsega sveta, da bi poslušalo predavanje Alberta Edwardsa. Ekonomist družbe Societe Generale je izbrani družbi najpomembnejših svetovnih finančnih strokovnjakov pojasnil in z nazornimi grafikoni prikazal črno gospodarsko prihodnost sveta, ki bo posledica finančnega kolapsa svetovnega gospodarstva.

Albert Edwards že dolgo časa velja za vodilnega med ekonomskimi »medvedi«, ki napovedujejo naslednjo gospodarsko krizo. To sicer počnejo mnogi, toda za Edwardsa velja, da je zelo pravilno napovedoval tudi prejšnjo finančno krizo in razkrival še številna druga neravnovesja in krize svetovnega ekonomskega reda, prav zato pa imajo njegove besede še veliko večjo težo.

Osnovno sporočilo njegovega predavanja je zelo preprosto: globalna rast več ni dovolj visoka, da bi pokrila naraščanje globalnega zadolževanja. Posledice so jasne – upniki bodo morali utrpeti izgube. To pomeni, da bodo banke, ki so posodile največ denarja in imajo najmanj rezerv – propadle. Prizadete bodo tudi države, ki so odvisne od kitajskega trga, večinoma proizvajalke različnih surovin. Po letu 2008 se je proizvodnja surovin za kitajsko gospodarstvo splačalo, saj je Kitajska intervenirala in z vzpodbudami vzdrževala rast, toda sedaj se je na Kitajskem rast upočasnila, gospodarstvo pa se vse bolj usmerja na področje uslug. Zato je tej spremembi sledil tudi padec cen surovin, z njimi pa tudi valut številnih držav v razvoju. To pa otežuje njihovo odplačevanje dolgov, nominiranih v vse dražjih dolarjih.

Zelo zadolžena pa so tudi številna druga, tudi ameriška podjetja. Številna so bila navajena na »poceni denar« centralnih bank, ki so s te denarjem in zelo nizkimi ali celo nikakršnimi obrestnimi merami preplavile trge. Poceni denar iz ameriških zveznih rezerv je omogočil tudi hitro naraščanje tečajev delnic, ki so zato bistveno precenjene. Ko so po osmih letih od začetke krize v ZDA malenkostno zvišali obrestne mere, se je zato začel padec cen delnic, katerih cena bi lahko padla še bolj dramatično, če se bo recesija poglobila. Edwards je prepričan, da so »ZDA na robu« ter da so podatki o slabi proizvodnji v ZDA »kanarček v premogovniku«. »Če imam prav in smo pravkar videli cikličen 'bikovski cikel' znotraj sekularnega 'medvedjega trga', potem bo naslednja recesija predstavljala resen problem za vse investitorje ki so slabo pripravljeni za nov padec vrednostnih papirjev … Če imam prav, potem bo indeks S&P padel na 550 točk, kar je 75-odstotni padec od nedavnega vrha 2100 točk. To bo očitno katastrofa za gospodarstvo in vse 'kvantitativno sproščanje' bo šlo v nič,« opozarja Edwards. V svetu financ so »medvedi« že tradicionalni znak recesije, »biki« pa simboli vzpona gospodarstva.

Mnogi analitiki v tem trenutku sicer še zmeraj menijo, da je 75-odstotni padec vrednosti delnic na ameriški borzi nemogoč, vendar so številni med njimi trdili nekaj podobnega tudi pred globalno finančno krizo leta 2008. Prav isti analitiki so, za razliko od Alberta Edwardsa, zgrešili napovedi o propadu podjetja Lehman's Brothers septembra leta 2008. Mnogi tudi pozabljajo, da je tudi leta 2008 vrednost delnic na ameriški borzi upadla za 62 odstotkov. In glede na to nekoliko hujši, 75-odstotni padec vrednosti delnic morda sploh ni tako daleč od realnih pričakovanj.

S tem se strinjajo tudi pri časniku Fortune, kjer so zapisali, da »ni potrebno poslušati zelo pazljivo, da bi te dni slišali rjovenje medvedov na Wall Streetu, Londonu, ali Parizu.« Res, industrijski indeks Dow Jones je v sredo padel za 300 točk pod 16.200 točk. Padanje cen nafte, vrednosti na kitajskih borzah in nadaljevanje ekonomske in begunske krize v Evropi prav tako prispevajo svoje k črnogledim napovedim za leto 2016.

Edwards opozarja, da so tudi na Kitajskem v resnih škripcih. Njihova valuta je namreč še vedno precenjena, toda vsak poskus vlade, da vsaj za malenkost zniža njeno vrednost takoj privede do bega kapitala s kitajskih borz, kupovanje drugih valut in padec vrednosti kitajskih delnic. Samo za obrambo tečaja juana je kitajska narodna banka v zadnjih mesecih porabila 100 milijard dolarjev. Celo bolj optimistični analitik je na primer Carl Weinberg iz podjetja »High Frequency Economics« je v pismu strankam zapisal, da je bil nedavni padec cen nafte za 40 odstotkov glede na ceno pred enim letom nekaj, »kar si ni bilo mogoče zamisliti«. Stranke tudi opozarja, da se recesija pogosto zgodi tedaj, ko se v gospodarstvu naberejo presežne količine blaga. Trgi presežnih izdelkov in nafte ustrezajo temu opisu in zato celo v primeru, če se Edwardsove napovedi še ne uresničijo tako kmalu, ni dvomov v to, da nas to leto čaka bistveno več gospodarskih težav in precej upočasnjena gospodarska »rast« .