Darja Kocbek

 |  Svet

Banke so naredile prve korake za ohranitev Velike Britanije v EU

© Tomaž Lavrič

Britanci bodo mogoče že čez pet mesecev na referendumu odločali, ali bo njihova država ostala v EU ali ne. Medtem ko so različni finančni skladi, zlasti skladi hedge, že pred meseci začeli kampanjo za odhod Velike Britanije iz EU, so zdaj prve korake v kampanji za obstanek Britancev v EU naredile ameriške velebanke. Kot poroča Frankfurter Allgemeine Zeitung, sta banki Goldman Sachs in JP Morgan za podporo kampanji za ohranitev Velike Britanije v EU vsaka namenili precejšen šestmestni znesek sredstev.

To kampanjo podpira tudi velebanka Morgan Stanley. Predsednik britanske vlade David Cameron se zdaj z Brusljem pogaja o pogojih za obstanek Velike Britanije v EU. Predstavnik kampanje Britanija je močnejša v Evropi (Britain Stronger in Europe), ki jo očitno zdaj podpirajo ameriške velebanke, pojasnjuje, da podporniki prihajajo z različnih področij. Med njimi so filantropi in poslovneži, ki se v primeru izstopa iz EU bojijo zapiranja delovnih mest in podražitev. Dokler ne bo znan datum referenduma, višina podpor ni omejena.

Podpornikov kampanje za izstop Velike Britanije iz EU (Zapusti.EU - Leave.EU) odločitev ameriških velebank, da bodo podprle kampanjo za obstanek države v EU, ne preseneča. Po razlagi zagovornikov izstopa bo referendum kampanja Britancev proti uveljavljenim mednarodnim bankirjem, nadnacionalkam, ki se izogibajo plačilu davka, in proti politikom, ki so izgubili stik z realnostjo.

Nasprotniki izstopa Velike Britanije iz EU so v škripcih predvsem zato, ker je evropska begunska kriza voda na mlin podpornikom izstopa. V tem mesecu sta dve anketi javnega mnenja pokazali, da večina volivcev podpira izstop iz EU. David Cameron bi izstop rad preprečil, a nima za seboj niti vseh ministrov svoje vlade.

Timothy Garton Ash v svoji kolumni v Guardianu piše, da se veliko volivcev še ni odločilo, kako bodo glasovali. Če anketarji neodločene volivce vprašajo, kako bodo glasovali, če se bo Cameron s pogajanj v Bruslju vrnil s precej velikim svežnjem za izvedbo reform v EU, bi večina podprla obstanek države v EU, če pa jih vprašajo, kako bodo glasovali, če se bo vrnil z drobižem, podprejo izstop. Ker je razmerje med volivci, ki so se že odločili, kako bodo glasovali, 50 proti 50 odstotkov, bodo odločili tisti, ki še niso odločeni.

Ne glede na to, ali bo večina podprla obstanek ali izstop iz EU, bo rezultat po Ashovih besedah zmaga strahu nad strahom. Vprašanje je, kateri strah bo zmagal. Ali bo to strah pred tem, da bi Veliko Britanijo še bolj vpeli v nastajajočo evropsko superdržavo, kar bi pomenilo občutno izgubo suverenosti, demokratičnosti, identitete in nadzora na nacionalnih mejah. Ali pa bo to strah pred tem, da bi Velika Britanija ostala zunaj na hladnem kot recimo Norveška in Švica, ki jima EU diktira pravila o katerih nimata pravice soodločati.

Timothy Garton Ash je prepričan, da bo večina Britancev vendarle glasovala proti tveganjem, ki bi jih čakala v primeru izstopa iz EU, enako kot je večina Škotov glasovala proti odcepitvi od Velike Britanije. Toda referendumi so tvegana zadeva, saj volivci pogosto ne odgovarjajo na vprašanje, ki ga imajo napisanega na volilnem listu. In je daleč največja grožnja za podpornike obstanka Velike Britanije v EU zaostritev begunske krize v EU v prihodnjih mesecih in kak nov napad, podoben tistemu v Parizu.

Francoski, nemški in ameriški viri pa svarijo, da bosta Nemčija in Francija nemudoma vzpostavili mini evroobmočje, če bodo Britanci glasovali za odhod iz EU, ZDA pa bodo temu zoženemu evroobmočju namenjale več pozornosti kot Veliki Britaniji. Ko bo predsednik ZDA Barack Obama spomladi obiskal London, ne bo presenečenje, če bo to jasno povedal.

Raziskave pa tudi kažejo, da projekt obstanka Velike Britanije v EU ne temelji samo na strahu. Neodločeni mladi volivci v članstvu v EU vidijo tudi pozitivne plati, kot so »blaginja«, »priložnosti za naslednje generacije« in »večja moč«. Zato mora kampanja za obstanek temeljiti tako na upanju kot racionalnem strahu.

Za uspeh v 21. stoletju Evropa po besedah Timothyja Gartona Asha potrebuje dve trdni jedri. To sta gospodarsko-denarno jedro okoli Nemčije in območja evra ter diplomatsko-varnostno jedro vključno z Veliko Britanijo. To je zdaj treba reči jasno in glasno.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.