IK, STA 

 |  Svet

Kriminalisti v Nemčiji med begunci še niso našli nobenega terorista

Begunci na slovensko-hrvaški meji.

Begunci na slovensko-hrvaški meji.
© Borut Krajnc

Nemški Zvezni kriminalistični urad (BKA) je v zadnjih mesecih preverjal skupno 244 namigov o morebitnih teroristih in vojnih zločincih med begunci, ki so prišli v Nemčijo. Doslej so v 19 primerih sprožili uradno preiskavo, a potrdili še niso nobenega terorista. Po informacijah h nemškega časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung V omejenih 19 primerih preiskujejo sume načrtovanja hudega nasilnega zločina, ki bi ogrožal državo, ali očitke o članstvu v terorističnih skupinah, kot je denimo skrajna Islamska država. 

Iz Nemčije je v vrste skrajnežev na bližnjevzhodna bojišča odšlo več kot 790 ljudi, pri več kot 70, ki so se vrnili, pa ugotavljajo, da so sodelovali v bojih ali so se urili. A doslej nemški preiskovalci niso našli namigov, da bi bili borci Islamske države tudi med begunci.

Nemški časnik sicer opozarja na primer moškega, ki je 7. januarja v Parizu poskušal napasti policijsko postajo, a so ga policisti ustrelili. Kljub temu, da je bil napadalec v Nemčiji registriran kot prosilec za azil, so nemške oblasti kasneje ugotovile, da ni bil povezan z organiziranimi islamističnimi skupinami.

Zakaj pri planu B za rešitev begunske krize igra ključno vlogo Slovenija, je pretekli teden za Mladino pisala Darja Kocbek. Slovenija je namreč na balkanski poti po Grčiji prva država z zunanjo schengensko mejo. Eden od scenarijev je namreč ta, da bi schengensko mejo premaknili nekoliko bolj na sever Evrope, notranje meje pa bi ostale odprte.

Te dni je odjeknila tudi novic, da je Nizozemska, ki trenutno predseduje Svetu EU, predlagala nov evropski načrt, po katerem bi begunce z grških otokov s trajekti vozili kar direktno nazaj v Turčijo, ne pa na grško celino. O tem načrtu se trenutno pogovarjajo v več članicah EU, je za časnik Volkskrant povedal vodja poslanske skupine vladajočih socialdemokratov Diedrik Samsom in dodal, da se bo Evropa po drugi strani obvezala, da bo letno sprejela od 150.000 do 250.000 beguncev, saj so to edini pogoji, pod katerimi bi bila Turčija pripravljena sprejeti "vrnjene" begunce. Vzporedno s tem pa Švedska načrtuje izgon do 80.000 iskalcev azila, ki so jim zavrnili prošnje oz. jim jih bodo. Tako je napovedal njihov notranji minister Anders Ygeman. Za to bodo najeli številna letala, proces vračanja neuspešnih prosilcev za azil pa naj bi potekal več let.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.